V Gadovi peči pravijo, da je zibelka cvička. Foto: Goran Rovan
V Gadovi peči pravijo, da je zibelka cvička. Foto: Goran Rovan
Robert Jarkovič je letos postal kralj cvička. Foto: Goran Rovan
Nekateri si pri delu v vinogradu pomagajo z vitlom. Foto: Goran Rovan
Trgatev pri Komatarjevih. Foto: Goran Rovan
Vodenje Vinogradniško-turističnega društva Gadova peč je prevzela Martina Baškovič. Foto: Goran Rovan
Vinogradniški utrinki iz Gadove peči

Domačini pravijo, da v nobenem pisnem viru ni omenjeno, od kod izvira ime Gadova peč. Po nekaterih od domnev naj bi bilo na tem območju, kjer so tla lapornata, včasih veliko gadov. Ti naj bi spomladi za sončenje uporabili tudi krušne peči, ki so jih vinogradniki postavili v svojih vinskih hramih, tako naj bi to vinorodno območje poimenovali kar Gadova peč. Danes pravih gadov skorajda ni več, jih je pa veliko lesenih, saj so si gada za svoj simbol izbrali tudi v Vinogradniško-turističnem društvu Gadova peč, ki uspešno deluje že pet let.

Gadova peč še danes slovi po izvrstnem cvičku, saj so tla zanj zelo primerna, to območje pa ima tudi dobro podnebje in je ves dan obsijano s soncem. Marsikje so vinogradi na velikih strminah, tako da je delo vinogradnikov zelo težko. Nekateri si pomagajo pri trgatvi z vitlom, drugi se znajdejo drugače. Letos se je trgatev cvičkovih sort že začela. Po mnenju vinogradnikov bo letina običajna, tako da ne bodo imeli težav s prevelikimi stopnjami alkohola. Kot je znano, ima lahko cviček le do 10 % alkohola.

Zadnja leta si vinogradniki intenzivno prizadevajo za promociji svojih vinskih goric. Tako so pred petimi leti ustanovili Vinogradniško-turistično društvo Gadova peč, ki ga je štiri leta vodil Ivan Urbanč, sicer ambasador cvička. Zdaj pa je vodenje društva prevzela Martina Baškovič, nekdanja cvičkova princesa in vinska kraljica Slovenije za leto 2012.

Martina, ki je zdaj za nekaj mesecev odšla v Bruselj na prakso, o delu društva pove: »V teh prvih petih letih smo v društvu, ki ima več kot 200 članov, pripravili kar nekaj uspešnih projektov. Zelo smo ponosni, da smo letos izdali bogato knjigo o Gadovi peči, o tukajšnjih vinskih goricah. Ukvarjamo pa se tudi z drugimi projekti. Tako smo pred dvema letoma začeli projekt Dežurne zidanice, ki se počasi uveljavlja in ob koncih tedna v naše zidanice in hrame privablja vse več obiskovalcev. Izdali smo tudi turistično karto tega območja ter postavili svojo spletno stran, vlaški hram, uredili parkirišče in še bi lahko naštevala.«

Ker imajo na tem območju svoje zidanice tudi hrvaški državljani, so se z veseljem pridružili tudi projektu »Vlaški hrami«, v katerem so letos študentje ljubljanske in zagrebške fakultete za arhitekturo popisali stare vinske hrame in zidanice in pripravili predloge za njihovo obnovo in oživitev. Je pa to prvi korak večjega in dolgotrajnejšega projekta, s katerim želijo privabiti v ta kraj še druge obiskovalce in turiste.

Ti imajo na tem območju kaj videti in okusiti. Za to skrbijo lastniki hramov, ki svoja vrata radi odprejo mimoidočim in drugim obiskovalcem. Poleg cvička v najstarejši zidanici na tem območju, zgrajeni leta 1906, pridelujejo tudi bermet, modro frankinjo in rose. Zraven pa postrežejo še številne domače jedi, od doma pridelanih namazov do salam in domačega kruha, saj imata lastnici, sicer sestri Silva Martinjak in Renata Kruhan v bližini slovensko hrvaške meje pri Bregani tudi svojo pekarno.

V Gadovi peči so največji pridelovalci tega dolenjskega posebneža Komatarjevi. V svojih vinogradih imajo kar 50 tisoč trt, grozdje pa odkupujejo tudi od drugih vinogradnikov. S te domačije je tudi deseta cvičkova princesa Vesna Komatar, ki zdaj končuje študij in ob očetu skrbi za prodajo njihovih vin. Komatarjevi se trudijo, da naredijo dober, osvežilen in svež cviček, ki krepi telo in duha. Vinograd obdelujejo sami, za trgatev pa povabijo še sorodnike in prijatelje, ki jim pomagajo pobrati pridelek, iz njega narediti mošt in iz katerega potem nastane pitno in vse bolj cenjena vina. Ta prodajajo pod blagovno znamko Turdus, ki je latinsko ime za ptico drozg, kar nam bil označeval tudi njihov priimek – Komatar. V njihovi paleti so bela in rdeča namizna vina, modra frankinja, laški rizling in rumeni muškat.

V Gadovi peči pa se lahko še pohvalijo, da imajo letos v svojih vrstah tudi kralja cvička. Ta seveda ni prvi s tega območja. Laskavi naslov kralja cvička si je letos na Cvičkariji v Novem mestu priboril Robert Jarkovič iz Podbočja. In ta naslov je v Jarkovičevi družini, ki si je v Gadovi peči postavila veliko zidanico in vinsko klet, že tretji. Pred leti je bil kar dvakrat kralj cvička tudi njegov brat Toni Jarkovič, pa tudi njun stric Stane Jarkovič se lahko pohvali s to lovoriko.

Ugodna lega pripomore, da je cviček iz Gadove peči res nekaj posebnega. Odličen cviček in prijazni domačini pa niso edini razlog, da se odpravite v Gadovo peč. Verjemite, tam boste spoznali še marsikaj zanimivega in doživeli veliko prijetnih trenutkov.

Za MMC Goran Rovan

Vinogradniški utrinki iz Gadove peči