18. julij: Odkrili neandertalsko piščal - najstarejše glasbilo na svetu
Na današnji dan
Objavljeno: 18. julij 2017 ob 00:00
MMC RTV SLO

Iz piščali je mogoče izvabiti več kot dva tona, kar je pogoj za priznanje glasbila. Foto: MMC RTV SLO
Antični pisci brez izjeme krivdo za požig pripisujejo cesarju Neronu. Foto: EPA
Mandela je bil eden vodilnih borcev proti apartheidu v Južni Afriki. Foto: EPA
Leta 1969 je posadka Apolla 11 začela priprave za pristanek na Luni. Foto: EPA
Leta 2009 je hadna vremenska fronta v Evropi zahtevala najmanj deset življenj. Foto: MMC RTV SLO

Leta 1995 so v arheološkem najdišču Divje babe v dolini Idrijce našli trenutno najstarejšo neandertalsko piščal.

Do najznamenitejše najdbe v jami Divje babe I je prišlo med izkopavanji Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inštituta za arheologijo. V ostankih neandertalčevega ognjišča so odkrili koščeno piščal z izvrtanimi luknjicami, ki ustrezajo razmiku prstov na roki.

Starost piščali je ocenjena na od 50.000 do 60.000 let. Glasbilo je tako vsaj 15.000 let starejše od preostalih znanih paleolitskih koščenih piščali, ki jih pripisujejo anatomsko modernemu človeku. Najdba je pomenila popoln zasuk v vedenju o neandertalcih in njihovih razumskih sposobnostih, znanih skoraj izključno na podlagi njihovih kamenih izdelkov.

Piščal je izdelana iz osrednjega cevastega dela stegnenice mladega jamskega medveda. V celoti sta ohranjeni dve luknjici, delno pa še tretja. V jami so našli tudi orodja, s katerimi je neandertalec izdelal piščal in Ivan Turk je v skoraj desetletnem obdobju dokazal, da luknje nikakor ne morejo biti živalskega izvora, čeprav te možnosti kot znanstvenik ni izključil. Pri dokazovanju so mu poleg slovenskih pomagali tudi kolegi iz Italije, Francije in ZDA.


Leta 64 je v noči na 19. julij zagorel Rim. Med požarom, ki je pustošil po mestu, je cesar Neron igral na liro in pel, za požig pa obtožil kristjane in povzročil najhujše preganjanje v zgodovini.

Leta 1635 se je rodil angleški fizik in zdravnik Robert Hooke.

Leta 1817 je umrla angleška pisateljica Jane Austen, znana po delih Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost ter Emma.

Leta 1830 je južnoameriška država Urugvaj dobila prvo ustavo.

Leta 1853 se je rodil nizozemski fizik Hendrik Antoon Lorentz, ki je za svoj prispevek k znanosti leta 1902 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1863 se je rodil avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.

Leta 1873 je bil Oskar II. v Trondheimu okronan za kralja Norveške.

Leta 1883 se je rodil ruski boljševik in politik Lev Borisovič Kamenjev.

Leta 1887 se je v Fyresdalu rodil Vidkun Abraham Lauritz Jonsson Quisling. Bil je norveški oficir in politik, ki je bil med nemško okupacijo predsednik marionetne vlade. Njegov priimek je sinonim za narodno izdajstvo. Vidkuna Quislinga so 24. oktobra 1945 v Oslu ustrelili.

Leta 1898 sta Pierre in Marie Curie objavila, da sta odkrila polonij.

Leta 1909 se je rodil nekdanji afganistanski predsednik Sardar Mohamed Daud Han.

Leta 1918 se je začela ameriško-francoska ofenziva na Aisne-Marne.

Leta 1918 se je rodil južnoafriški politik, pravnik in borec za pravice temnopoltih, Nelson Rolihlahla Mandela, ki je leta 1993 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1921 se je rodil ameriški vesoljec in politik John Herschel Glenn mlajši.

Leta 1922 se je rodil ameriški filozof Thomas Samuel Kuhn.

Leta 1937 se je rodil ameriški kemik poljskega rodu Roald Hoffmann, ki je leta 1981 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1942 so Nemci preizkusili letalo Messerschmitt me 262.

Leta 1942 so Združene države Amerike napovedale vojno Bolgariji, Madžarski in Romuniji.

Leta 1947 se je rodil ameriški medijski mogotec Malcolm Stevenson "Steve" Forbes mlajši.

Leta 1963 se je rodil panamski predsednik Martín Torrijos Espino.

Leta 1968 sta se na Havajih sestali ameriška in južnovietnamska delegacija.

Leta 1969 je po zabavi na otoku Chappaquiddick vozilo senatorja Edwarda Kennedyja zdrsnilo z mostu. Sopotnica Mary Jo Kopechne je utonila, senator pa še nadaljnjih 10 ur ni prijavil nesreče.

Leta 1969 je posadka Apolla 11 začela priprave za pristanek na Luni.

Leta 1980 se je rodila ameriška igralka Kristen Bell.

Leta 1982 se je v indijskem Jamšedpurju rodila mis sveta 2000 in igralka Prijanka Čopra.

Leta 1984 je James Oliver Huberty v kalifornijskem San Ysidru z rafalom v restavraciji McDonald's ubil 21 ljudi.

Leta 1988 se je pred vojaškim sodiščem v Ljubljani začel znameniti proces proti četverici Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu, tako imenovani proces JBTZ.

Leta 1990 je umrl južnokorejski predsednik Jun Boseon.

Leta 1991 je predsedstvo SFRJ-ja sprejelo sklep o umiku JLA-ja iz Slovenije.

Leta 1994 je eksplozija v Buenos Airesu uničila zgradbo, v kateri je imelo pisarne več judovskih organizacij, pri čemer je umrlo 96 ljudi.

Leta 1995 so v arheološkem najdišču Divje babe v dolini Idrijce našli trenutno najstarejšo neandertalsko piščal.

Leta 1995 je ognjeniški izbruh na karibskem otoku Montserrat prisilil večino prebivalcev k izselitvi.

Leta 1996 je reka Saguenay prestopila bregove in povzročila eno najhujših poplav v Kanadi.

Leta 2001 je iztirjenje vlaka v Baltimoru povzročilo večdnevni požar.

Leta 2001 je umrl italijanski avtomobilski inženir Fabio Taglioni.

Leta 2009 je umrl Henry Allingham, najstarejši moški na svetu (naziv je držal en mesec) in eden zadnjih preživelih veteranov iz 1. svetovne vojne. Dočakal je starost 113 let.

Leta 2009 je hladna vremenska fronta, ki je prešla del Evrope nad Italijo, Avstrijo, Nemčijo pa tudi nad Slovenijo in Hrvaško, zahtevala najmanj deset življenj. Zaradi padavin je več rek in potokov prestopilo bregove, ulice in kleti je zalila voda, 4000 gospodinjstev pa je ostalo brez elektrike.

Prijavi napako

<< Pojdi nazaj