Nižanje upokojitvene starosti je bila ena izmed ključnih predvolilnih obljub vladajoče stranke. Foto: EPA
Nižanje upokojitvene starosti je bila ena izmed ključnih predvolilnih obljub vladajoče stranke. Foto: EPA

Znižanje upokojitvene starosti, ki jo je prejšnja vlada dvignila z namenom razbremenitve proračuna, je bila temeljna predvolilna napoved stranke Zakon in pravičnost (PiS), naklonjen pa ji je tudi poljski predsednik Andrzej Duda. Predsednica vlade Beata Szydlo je ob tem dejala, da so v stranki držali obljubo in poskrbeli za težave običajnih Poljakov in ne elit.

Predlog bo po ocenah vlade od leta 2016 do konca leta 2019 poljski proračun obremenil za dodatnih 40 milijard zlotov oziroma skoraj devet milijard evrov, kar predstavlja 2,2 odstotka letnih odhodkov. V PiS-u ob tem zagotavljajo, da je sredstev za to odločitev dovolj.

Povečevanje javne porabe
Vlada je že povečala javno porabo z drugimi ukrepi, s katerimi so skušali uresničiti predvolilne napovedi, da bodo poskrbeli za enakomerno porazdelitev sadov gospodarske rasti. Med odmevnejšimi ukrepi je tudi otroški dodatek v znesku 110 evrov za vsakega otroka po prvem. Samo letos bo ta ukrep vlado stal 3,8 milijarde evrov oziroma en odstotek bruto domačega proizvoda.

Poteza vlade je naletela na kritike iz opozicijskih vrst. Predstavnica stranke Nowoczesna Marta Golbik je prepričana, da tega ukrepa ne bi smeli nikoli uzakoniti, saj ga proračun ne bo prenesel. Podobno skrb je izrazil tudi glavni ekonomist pri Bank Pekao Marcin Mrowiec, ki je dejal, da bo imela ta poteza vpliv na bonitetne ocene Poljske, saj bo negativno vplivala na srednje- in dolgoročni fiskalni izkaz.

Skrb zaradi staranja družbe
Ekonomisti so zaskrbljeni tudi zaradi pomanjkanja delavcev na Poljskem. Glavni ekonomist pri banki Citi Handlowy Piotr Kalisz je prepričan, da bo to samo poglobilo težavo s pomanjkanjem delavcev in posledično znižalo gospodarsko dejavnost v državi. Poljska ima sicer 38 milijonov prebivalcev in sodi med najbolj starajoče družbe v EU-ju.

Odločitev spodnjega doma poljskega parlamenta morata potrditi še senat, kjer ima PiS večino, in predsednik republike. Spremembe naj bi začele veljati prihodnje leto.