Hitler je ukazal uničenje pomembnega železniškega križišča Kursk. Foto: EPA
Hitler je ukazal uničenje pomembnega železniškega križišča Kursk. Foto: EPA
Fotografski podvig enega od pionirjev fotografiranja Josepha Nicephora Niepca.
Pete Sampras
Pete Sampras je v Wimbledonu zmagal sedemkrat. Foto: EPA
Christine Lagarde
Lagardova želi doseči, da bo IMF delal v dobro vseh svojih članic, ne le največjih. Foto: EPA

To je bil tankovski spopad med nemškimi silami in sovjetsko Rdečo armado. Hitler je ukazal uničenje pomembnega železniškega križišča Kursk. Rdeča armada se je pripravljala na protiofenzivo, ki jo je začela 40 minut pred začetkom nemške ofenzive.

Silovito so obstreljevali nemške položaje in Nemce oslabili. Sovjeti so s protiofenzivo začeli 12. julija in tako se je začela največja tankovska bitka v zgodovini. V njej so Nemci izgubili 70.000 mož, 1500 tankov in 1000 letal. Bitka pri Kursku velja za pomemben preobrat v drugi svetovni vojni. Bitka se je končala 15. julija


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1610 se je John Guy iz Bristola odpravil proti Novi Fundlandiji.

Leta 1687 je Isaac Newton izdal svoje delo Philosophiae naturalis principia mathematica, v katerem je postavil temelje mehanike.

Leta 1811 se je na pobudo Simona Bolivarja začel kongres zastopnikov sedmih venezuelskih provinc v Caracasu, kjer so razglasili popolno neodvisnost Venezuele. Tako je Venezuela kot prva južnoameriška država razglasila neodvisnost od Španije.

Leta 1830 je Francija zasedla Alžirijo.

Leta 1833 je umrl francoski izumitelj in eden od začetnikov fotografije Joseph Nicephore Niepce. Ob bratovi podpori je začel poskušati s snovjo, imenovano bituem, s katero je premazal stekleno ploščo. Brata sta se navduševala nad lastnostmi te snovi, saj se je pod vplivom svetlobe hkrati strjevala in razbarvala, pred svetlobo zaščitena področja pa so ostala topljiva in jih je bilo mogoče izprati. S tem sta našla fotografijo, ki sta jo poimenovala heliografija. Niepce je z osvetljevanjem tako naredil prvi fotografski posnetek.

Leta 1843 je v Ljubljani dr. Janez Bleiweis izdal Kmetijske in rokodelske novice, ki so bile dolgo časa edini slovenski list. Slovenski poljudno-strokovni tednik je izhajal od leta 1843 do 1902, do leta 1867 ga je urejal Bleiweis. Kljub določeni ozkosti so Novice pomenile nov korak v političnem boju za priznanje pravic slovenskega naroda.

Leta 1857 se je v Wiederanu rodila Klara Zetkin. Kljub nasprotovanju Stalinu je od leta 1924 živela največ v Moskvi, kjer je vodila ženski sekretariat tretje internacionale. Nemška revolucionarna levica, ki se je zbirala okoli Karla Liebknechta, pridružili so se ji Roza Luxemburg, Klara Zetkin in Fran Mehring je leta 1916 ustanovila revolucionarno organizacijo “Spartakova zveza”. Ime je dobila po voditelju upornih sužnjev v starem Rimu. Že 27. januarja so izdali prvo številko glasila “Spartakova pisma”, ki je med vojaki in delavci širilo proti vojno propagando. Klara Zetkin je umrla 20. 6. 1933 v Arhangelsku.

Leta 1865 je William Booth ustanovil dobrodelno organizacijo Salvation Army.

Leta 1865 je v Angliji začela veljati prva omejitev hitrosti na svetu.

Leta 1889 se je rodil francoski pesnik, romanopisec, dramatik in filmski režiser Jean-Maurice Eugene Clement Cocteau. Med njegovimi dramskimi deli velja omeniti Človeški glas in Peklenski stroj. Pisal je tudi filmske scenarije za Lepotico in zver ter Orfeja, pa tudi pesmi in romane. Ukvarjal se je s kritiko, gledališčem, režijo in slikarstvom. V njegovih delih imata posebno mesto smrt in realnost. Imenovali so ga ambasador francoskega duha. Umrl je leta 1963.

Leta 1900 se je rodil slovenski pesnik in pisatelj Miran Jarc, ki sodi med najpomembnejše ekspresioniste na Slovenskem. Znan je po romanu Novo mesto ter dramskih fragmentih Ognjeni zmaj in Vergerij. Umrl je leta 1942.

Leta 1932 je Antonio de Oliveira Salazar, dotedanji finančni minister portugalske vlade, postal predsednik vlade. S popolnim absolutizmom in terorjem je bil na oblasti do leta 1968. Ukinil je politične stranke in vse demokratične svoboščine . Med špansko državljansko vojno je podpiral Franca, v drugi svetovni vojni je bila Portugalska nevtralna, a je podpirala sile osi, vse do trenutka, ko je postalo jasno, da bodo poražene.

Leta 1936 je v Splitu umrl slovenski slikar Svitoslav Peruzzi. Bil je odličen portretist s poudarjeno psihološko označitvijo. Pri delu se je zgledoval po antični umetnosti, vendar je kljub temu ohranil izviren osebni izraz. Poleg nekaterih javnih spomenikov je izdelal več odličnih portretov, med njimi Frana Levstika, Primoža Trubarja in Ivana Cankarja.

Leta 1944 je Rdeča armada osvobodila Minsk.

Leta 1946 so na modni reviji v Parizu prvič predstavili dvodelne kopalke, ki so jih poimenovali po otočju Bikini – bikini.

Leta 1948 se je v Čužnji vasi v občini Trebnje rodil Lojze Peterle. V času, ko je bil premier, je Slovenija postala samostojna, preživela je osamosvojitveno vojno in dosegla mednarodno priznanje. Trenutno opravlja funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu.

Leta 1950 so se v korejski vojni prvič spopadle severnokorejske in ameriške enote.

Leta 1950 je izraelski kneset izglasoval zakon, po katerem imajo vsi Judje pravico do priselitve v Izrael.

Leta 1951 je William Bradford Shockley izumil spojni tranzistor.

Leta 1962 je na podlagi izidov referenduma, kjer se je kar 99,97 % Alžircev odločilo za samostojnost, francoski predsednik Charles de Gaulle razglasil neodvisnost te francoske kolonije.

Leta 1969 je umrl nemško-ameriški arhitekt Walter Adolph Gropius, ustanovitelj znamenite umetniške šole Bauhaus.

Leta 1975 so Zelenortski otoki postali neodvisna država.

Leta 1975 je Američan Arthur Ashe po zmagi nad rojakom Jimmyjem Connorsom postal prvi temnopolti zmagovalec turnirja v Wimbledonu. 31-letni Ashe je finale proti devet let mlajšemu tekmecu presenetljivo dobil s 6:1, 6:1, 5:7 in 6:4. Na turnirjih za grand slam je končno zmagoslavje uspelo le še enemu temnopoltemu teniškemu igralcu, in sicer Francozu Yannicku Noahu, ki je v Parizu zmagal leta 1983.

Leta 1980 je švedski teniški igralec Björn Borg v finalu Wimbledona zmagal petič zapored. V nepozabnem finalu, enem izmed najboljših v Wimbledonu, je Američana Johna McEnroeja po skoraj štirih urah premagal z 1:6, 7:5, 6:3, 6:7 in 8:6.

Leta 1982 se je rodil se je Beno Udrih, poleg Raša Nesteroviča in Saše Vujačiča edini Slovenec s šampionskim prstanom za naslov prvaka v Ligi NBA. Udrih je uspešno kariero začel na Polzeli pri Savinjskih Hopsih. Tako kot vsak dober slovenski košarkar je hitro pristal pri Olimpiji (2000), nato pa se leta 2002 preselil k Maccabiju. V Ligi NBA je zablestel že v uvodni sezoni 2004/2005 in bil za odlične predstave nagrajen tudi z igranjem na vikendu zvezd v ekipi novincev. V sezoni 2006/07 Udrih ni dobil toliko priložnosti, a se je lahko veselil že drugega prstana po zmagi nad Clevelandom v finalu s 4:0. Julija 2008 se je dogovoril s Sacramentom o petletnem sodelovanju, težkem 33 milijonov dolarjev. 23. junija 2011 je v menjavi treh moštev odšel v Milwaukee.

Leta 1986 so se v Moskvi začele prve igre dobre volje. Nastopilo je več kot 3.000 športnikov iz 79 držav, ki so tekmovali v 18 panogah. Vrhunec so bili atletski boji, kjer sta Sergej Bubka v skoku s palico in Jackie Joyner-Kersee v sedmeroboju postavila svetovna rekorda. Igre dobre volje, ki jih je osnoval medijski mogotec Ted Turner, so bile še zadnjič leta 2001 v Brisbanu v Avstraliji.

Leta 1998 je Pete Sampras petič zmagal v Wimbledonu in se po številu zmag izenačil z Björnom Borgom. V finalu je ameriški teniški as premagal Hrvata Gorana Ivaniševića s 6:7, 7:6, 6:4, 3:6 in 6:2.

Leta 2004 so v Indoneziji potekale prve predsedniške volitve.

Leta 2011 je Francozinja Christine Lagarde postala prva ženska na čelu Mednarodnega denarnega sklada (IMF).