Največ krušnih žit v Sloveniji pridelajo pomurski kmetje. Letos so jih po poročanju novinarja TV Slovenija Bojana Pečka zasejali na 22 tisoč hektarjih. Začetek žetve napovedujejo za prve dni julija, že zdaj pa je veliko polemik o slabši letini, predvsem pa o odkupni ceni.

Ker od 15. februarja do 28. aprila tako rekoč ni bilo padavin, bo pridelek količinsko občutno manjši. Pšenična stebla so se razvila slabše kot običajno.

Precej razburja tudi odkupna cena 160 evrov za tono, ki jo je izračunal kmetijski inštitut. Vprašanje pa je, ali jo bo trg sprejel. Mlinarji menijo, da je previsoka. "To nima osnove in je pretirano. Če se po teh cenah začnemo pogajati, je mlinska industrija v enem letu v razsulu in je ne bo več," je dejal direktor Mlinopeka Karel Pojbič.

"Ne moreta biti oba hkrati zadovoljna - mlinar in kmet. Lahko pa pridemo do tega, da sta oba malo manj nezadovoljna. In to bi bilo pozitivno," pa je poudaril Branko Virag, direktor Panvite Poljedelstva.

Vsekakor se bodo deležniki v žitni verigi o ceni še pogajali. Strinjajo pa se, da bo več znano šele, ko bodo spravilo pšenice začeli predvsem na Hrvaškem in Madžarskem.