Okolje

Poudarki

  • Lovci: Gre za strokovno neutemeljen, nedopusten pogrom
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 38 glasov Ocenite to novico!
Jelen
Da se je jelenjad do danes razširila "praktično povsod" in da je v ugodnem stanju, po Oražmovih trditvah priznavajo tudi lovci. Foto: BoBo/Janez Papež
       Razmnožuje se enakomerno in precej hitro. Na otokih je uničila ves gozd, vse rastje in na koncu poginila od lakote.       
 Oražem o poskusih z naravnim razvojem jelenjadi
Damjan Oražem
Damjan Oražem Zavod za gozdove vodi od leta 2013. Foto: MMC RTV SLO
       Če samo prihodnje leto odpovemo streljanje, si bo jelenjad v celoti opomogla. Divjad se tudi seli in v ogromnih številkah prihaja iz Madžarske, prihaja tudi iz Hrvaške, Avstrije in Italije.       
 Oražem
Jelenjad
Lovska zveza Slovenije glede poseljenosti jelena navaja, da se je vrsta po 60 letih prejšnjega stoletja hitro širila na še neposeljena ozemlja, dandanes pa je redka ali pa ne živi le na večjih odprtih ravnicah, v visokogorju Julijskih Alp ali na sami Obali. V Prekmurje se je naselila iz sosednje Madžarske. Foto: BoBo/Janez Papež
       Pozivamo druge nevladne organizacije in slovensko javnost, da podprejo naše legitimne zahteve za prekinitev diktata kapitala v škodo prostoživečih živali in gozdnih ekosistemov.       
 Lovska zveza Slovenije
Bukev
Če je gozd monokultura bukve, je izjemno ranljiv ob morebitni epidemiji škodljivcev. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
       Ta religija rogov, da se postavijo v dnevno sobo, na pročelje hiše, to je izjemna stvar. Ljudje so za take stvari pripravljeni plačati desettisoče evrov. Imamo lovski turizem. Neka agencija na Škofljici ima vsakih deset oz. 14 dni oglas za Afriko na to trofejo, pa ono trofejo, v Azijo na tretjo. Streljajo marsikaj. Slovenski lovci so kar pogosti gostje. Trofeje so drage in marsikomu resnično veliko pomenijo. Nekaj iracionalnega.       
 Oražem
Srnjak
Srnjaki so manjši in ne povzročajo takšne škode v gozdu. Foto: BoBo
       Uboge divjadi pa, če razmere primerjam s časom izpred 10, 20 let, skoraj sploh ni več! In to pri nas, kjer smo pred dvajsetimi leti sredi belega dne brez težav srečali celo jelena kapitalca?! Zelo natančno spremljam, opazujem divjad in te reveže (srnjad), ki se gibljejo tod naokoli, celo posamično poznam, tako malo jih je. Jelena pa, če verjamete ali ne, od leta 2008 nisem videla niti enega več!!!       
 Sandra Habjanič, lastnica prigozdnih kmetijskih površin, prek Lovske zveze Slovenije
žledolom
Lovci zavodu očitajo, da ni upošteval, kako se je v vmesnem času gozd spremenil zaradi žleda in lubadarja. Foto: BoBo
Pogorišče
Eden izmed mehanizmov samoregulacije gozdov (in jelenjadi) so požari, ki pa danes niso gospodarsko in družbeno sprejemljiv način nadzora. Na fotografiji je pogorišče po lanskem požaru na Primorskem. Foto: BoBo/Borut Živulović
Čebela
Gozd je kompleksen ekosistem, katerega pomemben del so čebele. Bukev jim kaj veliko ne koristi, zato je treba preprečiti monokulturo, sporoča Oražem. Na fotografiji čebele oprašujejo borovnice na gozdni jasi. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Dodaj v

Oražem: Lovska religija rogov želi kapitalne jelene, mi pa naj čakamo, da se gozdovi zlomijo

Ob robu načrta odvzema za leto 2017
20. april 2017 ob 15:55
Ljubljana - MMC RTV SLO

Jelenjad se tako hitro širi, da začenja ogrožati gozd, toda lovci nočejo povečati odstrela, ker hočejo velike črede in med njimi kapitalne, trofejne jelene, je prepričan direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem.

Predlog letnega načrta lovskoupravljavskih območij za leto 2017 predvideva za od tri do 25 odstotkov višji načrt odstrela jelenjadi v primerjavi z letom prej. Pripravil ga je zavod za gozdove, nato pa so se nanj usule ostre besede slovenskih lovcev.

"Povečanje odstrela tudi za 38 odstotkov (na Kočevskem iz lani odvzetih 2.000 živali na 3.000!!!) in istočasno 20 odstotkov višji odstrel rodnega dela populacije pomenita hiter in globok poseg, po katerem si jelenjad ne bi opomogla še vrsto let," so zapisali na Lovski zvezi Slovenije. Zavodu za gozdove očitajo, da je načrt pripravil nestrokovno, in se bojijo, da bo nadaljnje povečevanje pripeljalo celo do zloma populacije jelenov. Sami pa so potisnjeni zgolj v vlogo pokornih izvrševalcev, ki jim ob neizpolnjevanju grozijo nesorazmerno visoke kazni in odvzem koncesij.

Da jih načrt resnično zelo moti, so pokazali tudi z objavo izjave lastnice kmetijskih površin, ki čustveno opisuje stanje ob robu gozda. "Med ljudmi vre in mnogi so jezni na lovce, ker se ne uprejo zavodu za gozdove, saj je za večino ljudi edini pravi skrbnik za gozd in divjad po njihovem mnenju lovec/logar, ne pa neki kravatar, ki gozd in divjad gleda le na televiziji. Se zna zgoditi kakšna civilna iniciativa in/ali revolucija za zaščito gozdov in divjadi – v tem primeru srčno upam, da skupaj z lovci," je zapisala.

Na MMC-ju smo zato za njihovo stran zgodbe povprašali Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije. Odgovoril je na nekaj očitkov lovske zveze in pojasnil, kaj se bo zgodilo z gozdom, če se ne stori nič.


Če se ne poveča odstrel jelenjadi, potem bo tretjina danes mešanih gozdov postala monokultura bukve, navaja vaše poročilo. Kako je ena sama živalska vrsta zmožna česa takega?
To je zanimivo. Znanstveniki so s poskusi na otokih v Severni Ameriki ugotovili, kako se ta vrsta obnaša, povsem so jih prepustili naravnemu razvoju. Polh točno ve, kakšna bo naslednja letina, in toliko ima potomstva. Jelenjad pa gre čez vse, nobenega samoregulatornega mehanizma ni. Razmnožuje se enakomerno in precej hitro. Na otokih je uničila ves gozd, vse rastje in na koncu poginila od lakote. Podobno se lahko zgodi tukaj.

Zakaj pa bi pri nas ostala več ali manj samo bukev? Jelenjad mora preživeti tudi pozimi, ko ni poljščin, trave in drugega, zato žre končne vršne poganjke pri drevju. Ti so zelo pomembni tudi za drevo, in če se tisto odščipne, bo drevo krivo, poškodovano, od gliv napadeno itd. Izbirajo tiste mladike, ki so jim najbolj všeč, jim dišijo in so najbolj prebavljive. Zlasti jim prijajo vrste, ki so za gozd največ vredne: gorski javor, češnje in podobno. Zdaj ugotavljamo, kaj za njimi v gozdu ostaja. Ostaja bukev in včasih kakšna smreka, pa še ti dve sta poškodovani in slabe vrednosti. Druge vrste utrpijo veliko redukcijo, to so že velikokrat dokazali in tudi mi z mrežo vzorčnih ploskev dokazujemo enako. Če jelenjadi ne bomo nadzorovali, bomo čez 50 let v gozdu imeli drva namesto hlodovine.


Predstavljam si, da je milijone let veljalo neko ravnovesje v ekosistemu, uravnoteženost v prehranski verigi. Kako je potem mogoče, da se danes jelenjad tako hitro širi?
Populacijo jelenov bi lahko nadzorovali volkovi. Pri nas naj bi jih bilo trenutno med 50 in 70. Da bi lahko v šahu držali celotno jelenjad, bi jih potrebovali – govorim na pamet – desetkrat več, kar v naši družbi verjetno ni sprejemljivo. Ali pa tudi je, zaradi mene lahko vzpostavimo tudi tak sistem. Drugi mehanizem narave proti jelenjadi je, da včasih pač propade, kar za gozd kot dolgoročen sistem sploh ni problem. Gozd propade, jelenjad se umakne, cikli trajajo od 300 do 400 let, da se prejšnje stanje spet vzpostavi. Prva faza ni enaka, v njej se ne bodo takoj vzpostavile bukve in smreke, temveč rdeči bor, breze, torej pionirske vrste. Ta prva faza nato propade in sčasoma pride terminalna faza, v kateri imamo vso pestrost drevesnih vrst. Tretji mehanizem, s katerim narava zagotavlja tudi večjo prehransko možnost za divjad in jo obenem regulira, so požari. Včasih jih je bilo veliko, in to na ogromnih površinah. Ampak težko je v današnjih razmerah upravljati požare. Ne moremo kar reči: zdaj bomo pa zakurili za dve Ljubljani površine, tam se bo pojavilo veliko mladja, divjad bo imela veliko hrane ... Ali pa, da bi jutri požgali pol Pohorja? Hitro bomo videli, ali so ljudje za ali proti. So pa to naravni mehanizmi, in ko človeka ni bilo, jih je narava seveda uporabljala.

Kaj je potemtakem porušilo staro, nekoč vzpostavljeno ravnotežje?
Zagotovo prisotnost človeka. Človek je omejil požare in človek je zmanjšal število zveri. Mi smo omejili volkove. V Avstriji in Nemčiji so omejili vse. V Sloveniji smo približno sonaravni, če se tako izrazim, morda kulturni. Avstrijci in Nemci nam danes predpisujejo, češ, vi morate imeti volkove. Ampak oni jih zato, ker je v nekaterih primerih, zlasti če je teh živalih preveč, nemogoče živeti po današnjih normativih.

Kako imajo Avstrijci urejen odstrel?
Kolega mi je posredoval oceno avstrijskih koroških gozdarjev, da je jelenjadi petkrat preveč in da imajo izjemne težave. Kaj pa delajo z volkovi? Avstrijski profesor je takole pojasnil. Volkovi so na neki način konkurenca lovcem. Saj je bilo tudi pri nas nekoč tako; zdaj se morda precej bolj zeleno obnašajo, kar je zelo ugodno in naj kar tako ostane. V Avstriji pa volkove pobijejo. Uradno jih ne bi smeli, ampak jih, nakar jih zakopljejo in za nagrado dobijo kapitalnega jelena. Delajo nezakonito.

Ta ugledni profesor, ki je tudi doktor veterine in predava na dunajski univerzi, se je lotil problema preštevilčnosti jelenjadi. Poklicali so ga na visoko strankarsko raven in mu dejali: "Poslušaj, dragi profesor, ta tema je preveč družbeno občutljiva. V Avstriji si tega ne želimo in lepo prosimo, da si najdeš neko drugo temo, sicer boš brez službe."

Nenavadno se mi zdi, da je odstrel jelenjadi lahko tako občutljiva tema še za politično raven.
Zelo občutljiva. Ne vem, zakaj je tako, ampak je. Ta profesor ni kar tako, je znamka sam po sebi in je evropsko znan. Ampak če si upajo to povedati njemu, se vsakemu.

Zakaj toliko povečan odstrel jelenjadi pri nas, ne pa srnjadi?
Srnjad ima podoben učinek, ampak jelen ima veliko rogovje, a tudi poje veliko več, ker je težji. Samec ima do 250 kilogramov, samica do 150. Srnjad je manjša, je je pa veliko in povzroča škodo v mlajših razvojnih fazah, do 1,2 metra višine. Tam se narava še nekako znajde. Ko pa pride jelen, je tako, kot bi tank spustil v trgovino s porcelanom.

Moram poudariti, kot sem že stokrat. Jelen je za nas naravna sestavina, del gozda, avtohtona žival. Želimo si jelena in želimo si volka, srno, medveda in še koga drugega. A v številu, ki ga ekosistem prenese.

Še en vidik je pomemben. Če bi danes jelenjad pustili brez dodatne hrane, je lovci ne bi mogli odstreliti. Mi imamo ogromno krmišč in samo v državnih krmiščih damo tisoč kilogramov krme na odstreljeno žival. To so izjemne številke. A ne gre samo zato, da bo imela žival hrano, ker bi je ne imela več dovolj v naravi, ampak za privabljanje. S tem žival navadimo, da pride na krmišča, in ko jo je treba odstreliti, se lahko lovci zanesejo, da jo bodo tam tudi našli. Sicer bi bili vezani na zasledovalni lov ali pogon.

Pravite, da bi moral biti odstrel celo višji, a da lovci tega ne zmorejo.
Pravijo, da ne zmorejo. Ampak če gremo letos za 16 odstotkov navzgor, je povišani odstrel polovično vezan na državna lovišča. Ta so v zavodu za gozdove. Ne zato ker bi si želeli, ampak ker je zakonodajalec – mislim, da leta 2004 – tako presodil. V upravljanje so nam dali deset od 12 lovišč v Sloveniji. Mi bomo polovico tega odstrela opravili, če bo minister tak pravilnik sprejel. Drugo polovico pa bodo lovske družine. V njih je 21.000 lovcev. Če jih razdelimo na 600 dodatno odstreljenih živali, torej košut, junic, jelenov, to pomeni, da bo po 35 lovcev moralo najti po enega jelena. Mi pa imamo v zavodu zaposlenih 60 lovcev, in to počnemo v glavnem z lovskimi gosti, kot to počnejo tudi lovske družine. Tako da obremenitev je, ni pa tako nepredstavljivo velika.

Kaj pa je alternativa povečanemu odstrelu?
Potem moramo gozd obnavljati. Umetna obnova po več sistemih stane okoli 50 milijonov evrov letno. Prihodek od lovstva pa je nekje 10 milijonov evrov letno. V tem je dilema.

Kaj pa, če se ne stori nič in res dobimo monokulturo bukve? Zakaj je to slabo?
Nekateri očitno še niso dobili lekcije iz smreke. Pride lubadar in jo stolče. Lahko še bistveno hujše, kot jo je do zdaj. Bukev ima dva izjemno huda škodljivca. S podnebnimi spremembami sta prišla že v Avstrijo, na Madžarsko in Hrvaško. To sta kozlička, res lepa hroščka, a hujša od lubadarja. Če imamo zgolj bukev in pride tale par, ostane samo gola zemlja. Kaj bomo pa potem? Ni ne jelenjadi ne gozda. Mi bi zelo radi imeli mešani gozd, ki je dober še za marsikoga. Na primer za čebele, ki od bukve nimajo nič, 80 odstotkov medu pa naberejo v gozdovih. Vrednost tega medu je okoli 10 milijonov evrov, torej toliko kot lovstva. Zame so čebele v gozdu enakovreden sistem kot jeleni, in to enakovrednost bi radi vzpostavili. Nič drugega.

Kako pa sploh veste, koliko jelenov se skriva v gošči?
Številčnost se za zdaj ne ocenjuje. Z genetskimi testi, torej z nabiranjem iztrebkov, sline, lahko zelo natančno določimo številčnost medveda in volka. Če bi želeli isto storiti za jelenjad, je to povezano z ogromno dela in visokimi stroški. V bistvu številčnosti jelenjadi sploh ne potrebujemo. Opazujemo, kako deluje ekosistem. Deluje pa takrat, ko lahko vsi drugi preživijo. Ko se gozd naravno obnavlja, ko se pojavljajo različne drevesne vrste v vseh razvojnih fazah in ne nazadnje čebele. To je naš in tudi mednarodni kriterij. Nam praktično nič ne pomeni, ali imamo danes 30.000 ali 25.000 glav jelenjadi – zgolj ocenjujem. Nas zanima samo to, ali lahko okolje to prenese.

Toda lovska zveza je ravno strokovnosti vašega dela namenila ostre pripombe. Da izvajate pogrom, ki je strokovno nevzdržen in nedopusten. Kako odgovarjate?
Težko, ker nisem zasledil niti ene strokovne opredelitve. To je politično diskreditiranje.

Lovci so jih našteli v sporočilu za javnost, na primer, da bodo upad jelenjadi občutile velike zveri, nato pa bodo volkovi napadali pašnike.
Volk na dan poje od tri do pet kilogramov mesa. Od jelenjadi poje okoli pet odstotkov populacije, tam, kjer je na voljo. Kjer je – in takih primerov je veliko v bližnji okolici – poje srno, divjo svinjo in še marsikaj drugega. Zadnjič sem diskutiral s profesorjem Kosom, ki se zelo osredotoča na volka. Sam je povedal, da v Makedoniji letno odstrelijo 300 volkov in tam sploh nimajo jelenjadi. Torej gre za neki veliki blef, da z nekaj dodatno odstreljenimi jeleni volk ne bo preživel ali da bo začel napadati domače živali. Lahko se tudi to zgodi, ampak v večini primerov se bo lotil divjih svinj in srnjadi, ki je že prisotna. Volk gre na domače živali samo takrat, ko ima priložnost in če niso zaščitene. Niti ne vem, ali so zanj tako okusne. Najbrž je zanj bolj okusna srna kot ovca.

Lovci pravijo, da bo nadaljnje povečevanje odstrela zlomilo populacijo jelenov.
Leta 1848 so kmetje dobili ne samo zemljo, ampak tudi pravico do lova. Do leta 1900 so celotno populacijo jelenjadi iztrebili po celi Sloveniji. Nekateri pravijo, da je nekaj živali ostalo na Notranjskem in še nekje, ampak res le nekaj živali. Nato je bila jelenjad ponovno zelo razredčena med drugo svetovno vojno, 70 let po vojni pa je populacija v nenehnem porastu, številčno in prostorsko. Praktično povsod se je razširila. Je v izjemno ugodnem stanju, kar priznavajo tudi lovci. Ni ogrožena ne z boleznimi, ne s plenilci in ne z lovom. Številke so zdaj šle tako visoko, da so postale nesprejemljive, na kar gozdarji opozarjajo že 40 let. Takrat smo imeli problem na desetini slovenskih gozdov, zdaj ga imamo na 40 odstotkih. Ker je gibanje eksponentno, ga bomo čez 20 let imeli na 90 odstotkih gozdov. Ne vem, zakaj bi morali čakati na trenutek, ko se gozdovi zlomijo.

Mi ne sprejemamo načrtov za odvzem. Ta zajema odstrel, povoze, pogine, kar vzamejo volkovi itd. Mi pripravimo osnutek predloga. Predlog sprejmejo območni sveti zavoda. Ti so sestavljeni iz devetih članov, tudi lovcev. Mi imamo samo en glas od devetih. Sveti so sprejeli naše predloge z 88-odstotno večino. Samo v petih primerih so bili glasovi proti in znašali so sedem odstotkov volilnega telesa oz. prisotnih. Mislim, da je to dober pokazatelj. Lovci so marsikje soglašali z nami. Saj vedo, koliko je ura.

Kaj pa njihov očitek, da je načrt pripravljen na popisu objedenosti mladja iz leta 2014, v vmesnem času pa sta gozdove "dobesedno preoblikovala" žled in lubadar, vendar "to v osnutkih odvzema sploh ni upoštevano"?
Žledolom se je zgodil februarja 2014, zadnji popis objedenosti gozdnega mladja pa je bil končan jeseni istega leta in omenjeno stanje je bilo torej pretežno zajeto. Ta ujma je res korenito vplivala na znaten del slovenskih gozdov in gozd po nekje potrebuje obsežno naravno, torej iz semen po naravni poti, in umetno obnovo s sadnjo sadik. Pomemben del prehrane jelenjadi zlasti pozimi je tudi mladje v gozdovih. Če želimo, da po katastrofi zraste primeren gozd, tega mladja ne moremo nameniti prehrani jelenov, pač pa mora ostati za osnovanje nove generacije gozdov. Alternativa je ograditev gozdov, ki so po žledu potrebni obnove, ali pa umetna obnova z ustrezno zaščito. Vsaka od teh alternativ stane najmanj 50 milijonov evrov, od njih pa divjad ne bi imela ničesar. Podlubniki so ustvarili dodatne površine, ki jih je treba obnoviti, in to samo povečuje tako prejšnje številke kot potrebo po usklajenosti vseh vrst divjadi z nosilno kapaciteto okolja. Zavod za gozdove Slovenije tako razvoj gozdov kot odstrel divjadi načrtuje adaptivno: po vsaki fazi se preverijo učinki ukrepa in se na podlagi le-teh določi nadaljnje ukrepe. Nov popis objedanja mladja v gozdovih bo spet na 1.600 oz. 2.000 ploskvah, izvedla pa ga bomo v letošnjem letu in ga po opravljeni analizi tudi objavili na naši spletni strani.

Če se seštejejo vsi ti argumenti – kje je potem racionalen temelj za tako ostro nasprotovanje?
Temu rečem religija rogovja. Že profesorji so nam večkrat o tem govorili, mi pa smo se malo smejali. A dejansko je v tem nekaj resnice. Ti lovci, ki nasprotujejo, si pač želijo kapitalnih jelenov. Kapitalne jelene pa imate lahko le, če je jelenjadi ogromno. En kapitalni jelen zbere 20, 30 samic, jih oplodi, potem pa kapitalni, elitni ali vplivni lovec, kakorkoli ga imenujemo, pride in tega jelena dobi. Kupi ga, ker ima denar in vpliv. V ozadju je tudi strah, da bi lovstvo drugače organizirali. Sam mislim, da bi bilo to ta trenutek nesmiselno. Želijo pa si marsičesa, med drugim v svoje roke dobiti načrtovanje.

Ta religija rogov, da se postavijo v dnevno sobo, na pročelje hiše, to je izjemna stvar. Ljudje so za take stvari pripravljeni plačati desettisoče evrov. Imamo lovski turizem. Neka agencija na Škofljici ima vsakih deset oz. 14 dni oglas za Afriko na to trofejo, pa ono trofejo, v Azijo na tretjo. Streljajo marsikaj. Slovenski lovci so kar pogosti gostje. Trofeje so drage in marsikomu resnično veliko pomenijo. Nekaj iracionalnega.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
doba
# 20.04.2017 ob 17:51
Odličen članek. Tale Lovska zveza Slovenije pa očitno nima razjasnenih osnovnih pojmov o biologiji gozdnih ekosistemov ali kaj je trajnostna raba gozdov. Saj podobno je z Ribiško zvezo Slovenije, ki še vedno zagovarja vlaganje tujerodnih vrst za potrebe "športnega ribolova". To je "politika", ki nima s stroko nobene zveze.
Brahe
# 20.04.2017 ob 16:25
@aktivist, kako ne želi nihče povečati gozdnih površin? kolikor vem se površina gozda pri nas konstantno veča, kmetijske površine se zaraščajo itd. Ne vem od kod tebi da gozd samo krčimo? smo namreč najbolj (ali 2. najbolj, govorim iz glave) gozdnata država v evropi.

na stat.si imaš vse podatke, samo zaradi mačka se mi jih ne da iskat... :)
paraBellum
# 20.04.2017 ob 17:42
Dober in strokoven prispevek. Hvala RTV in Damjan Oražem.
vinklj.kugla
# 20.04.2017 ob 17:31
dejstvo je da je jelenjadi in srnjadi mnogo preveč. tut če bi jih polovico pokosil nebi blo nobenega zloma samo lovci se pol nebi mogl več igrc špilat!
tocco
# 20.04.2017 ob 18:12
Doba se popolnoma strinjam zato pa je pri nas tudi ogrožena soška postrv zaradi drugih rib. Dajte si razjasnit tudi to, ker tiste povrsine kater3 se razrascajo ne rastejo nazaj enake rastline ki so rasle pred tem ampak invazivne rastline, in gozd ekosistem kot je danes vzdrzuje ekolosko nišo( obnavlja samega sebe) in preprečuje da bi se širile invazivne vrste s pomočjo globalizacije. Problem so pa seveda zaraščene površine ki so idealen pogoj za razmnoževanje invazivnih rastlin. Pa to potem ne ugaja tudi divjadi.
S1026146
# 20.04.2017 ob 17:26
Bo treba volkove pa medvede malo naselit po vseh gozdovih, da bodo imeli naravnega sovražnika.
evaevi
# 20.04.2017 ob 18:52
Lovci so najprej iztrebili predatorje, za jelenjad je to samo volk.
Od vseh bogih 50volkov na Slovenskem pa že imajo odločbo, da jih letos ubijejo 10.
Bolno v vseh pogledih!
tomo10
# 20.04.2017 ob 20:30
Mislim, da je v dani situaciji povečanje odstrela jelenjadi povsem utemeljeno. Trditve o tem, kako jelenov (in druge rastlinojede divjadi) ni, so čista demagogija, da ne rečem laž. Kdor je pripravljen v gozdu ali na travnikih ob gozdu prebiti vsaj nekaj ur na teden, jih bo videl, tudi sredi dne. Kar pomeni, da je divjadi toliko, da niti več ne čuti naravnega strahu pred človekom. Ampak to samo po sebi sploh ni tako pomembno. Pomembno je to, kar se dogaja z gozdom kot ekosistemom.
Mislim pa, da se premalo poudarja še druge naravne mehanizme, ki regulirajo gostoto populacij: bolezni, nizke temperature in podobno. S krmljenjem divjadi se le-to umetno ohranja v boljši fizični kondiciji, kot bi sicer bila, posledično pa je toliko manj naravnih izgub. O tem pa lovci nočejo govoriti. Stališče lovcev je izrazito sebično: na tuji zemlji gojijo divjad v lastno zabavo, potem pa se trkajo po prsih v smislu kako zelo skrbijo za divjad. V resnici pa jih skrbi zlasti to, da bodo imeli kaj streljati, vendar samo takrat in samo toliko, kot bodo sami hoteli. In to je v glavnem vsa resnica. Dosti bolje bi bilo prepovedati kakršno koli krmljenje, zimsko, privabljalno, skratka vsakršno. In bi narava sama hitro zreducirala populacije. In pa seveda ohranjati volkove.
Ori
# 20.04.2017 ob 19:12
Letošnja škoda, ki jo povzročila divjad z lupljenjem in drgnjenjem na 0,2 ha parceli. 5 smrekic, 3 jelkice. 2 kostanja, 3 javorji in 3 macesni. Brez zaščite ne more zrasti nič drugega kot grmovje.
XFX
# 20.04.2017 ob 16:41
@Brahe
Manj časa rabiš, da poiščeš podatke, kot pa da napišeš tako objavo.


@aktivist
Brahe ima vsaj mačka, ti vi pa moral kaj popit, da prideš k sebi.


Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. 1.184.526 hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine države (gozdnatost je 58,4 %). Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.


In tud absolutno drži, da lovci, žal, divjad gledajo skozi rogovje. Ne delajo pa odstrela tam, kjer bi to bilo zaradi škode, ki jo divjad povzroča, nujno potrebno.

Če ti sam "ukineš" kako srno, je to krivolov.

1 kg srninega mesa ima ceno tudi 18 EUR.

Poskusi dokazat škodo, ki jo je naredila neodstreljena divjad na tvojem kmetijskem zemljišču "and good luck".
evaevi
# 20.04.2017 ob 18:47
...gozdovi, njive in tudi že primestni vrtovi.

Plaho gozdno žival (volka) nazaj na njegovo mesto naše ranjene narave!
Gautama
# 20.04.2017 ob 18:22
Vsi celi pametni komentatorji.

Kot da kdo dejansko kaj ve o odstrelij zivali, ravnovesju v gozdu itd.

Jelenjad je skoraj ze izkoreninila jelko recimo. Tudi srnjad je velik problem za bolj dovzetna drevesa.
In res je je dosti dosti prevec!!
Bono
# 20.04.2017 ob 16:42
Resnica pa je nekje vmes. Vsak vleče na svojo stran.
ITAK4
# 22.04.2017 ob 08:27
Vsem zagovornikom opustitve reguliranja narave. Potem je prepovedana sečnja odmrlih in okuženih dreves, škropljenje s pesticidi in preganjanje škodljivcev vseh vrst na poljih in vrtovih, prepovedano je kurjenje proti pozebi - je zelo aktualno, ... še bi se dalo naštevati. Načelnost v eno smer je lahko tudi ta, ko pravite prepustimo vse naravi. Postavlja se vprašanje, kje pa je konec prepuščanja naravi, ali bomo šli nazaj do kamene dobe in živeli po votlinah - ni več elektrike? Potem pa pridejo še druge živalske vrste, ki jih tudi ni več pri nas - divja goveda, tudi to je bilo nekoč tu. To sklicevanje na samoreguliranje narave povsod, je zelo neumno in enostransko.
Sturm88
# 20.04.2017 ob 22:02
Smreka v nižinske gozdove, črni bor na območje (sub)mediteranske krasa in bogve koliko kiksov je še bilo pri tem gozdnem "gospodarjenju"... Posledice pa potem seveda pridejo... tokrat očitno pri jelenjadi.
Brahe
# 20.04.2017 ob 16:46
@XFX, je res, nova stran od stat.si ni tako mučenje kot je bila stara. Površina gozda od 1994 do 2015
tuintam
# 20.04.2017 ob 16:09
Jelenjad se tako hitro širi, da začenja ogrožati gozd, toda lovci nočejo povečati odstrela, ker hočejo velike črede in med njimi kapitalne, trofejne jelene, je prepričan direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem.

Saj dilema je zanimiva, ne rečem. Vseeno pa ne vem, kdo tule želi prej priti do kapitalnih jelenov. :)
paraBellum
# 20.04.2017 ob 23:25
zlobniCO2
# 20.04.2017 ob 20:30
"Polh točno ve, kakšna bo naslednja letina"
kaj vidi v prihodnost lol

To je polhova evolucijska prilagoditev ki vpliva na razmnoževanje v danem letu - splošna izobrazba lol


hervard
# 20.04.2017 ob 18:44
Tale direktorček gleda na gozd skozi judeževe groše. Zanima ga izključno kje bo lastnik gozda imel večji dobiček.


Lastnik gozda od povečanega odstrela ne bo imel nič. Obhodne dobe so tipično dolge 60-120 let kar pomeni, da finančnih učinkov lastniki enostavno ne bodo doživeli.
janko2
# 20.04.2017 ob 20:15
Odstel ljudi, ker nas je prevec in unicujemo svet!
AJD
# 09.05.2017 ob 21:15
Tale primer iz Yelowstone parka je moj edini komntar. Dober primer, kako to počne narava.
https://www.facebook.com/newsnercom/vide
os/810945719072741/
kingestone
# 21.04.2017 ob 15:01
ampak taka je slovenija...
kingestone
# 21.04.2017 ob 15:00
voz je treba vleči v eno smer, da se kam premakne, magari ga vleče najslabši konj.
če imaš 100 najboljših konj in vsak vleče v svojo smer, se voz NE PREMAKNE NIKAMOR !!!!

zato, če se folk ne strinja z rešitvami in vsak natolcuje svojo, sploh če nima pojma kaj nasprotnik zagovarja, potem resnično ne bomo nikamor prišli, ker nobeden ni dovolj umsko sposoben da vidi dlje kot do svojega plota (ali svoje zaplate gozda) in mu ni jasna velika slika (v katero smer mora iti gozdarstvo in lovstvo v sloveniji)...
Lluka
# 21.04.2017 ob 12:35
eee ti moj Oranžen................. ne ga biksat. Me zanima kdaj se bo kdo od Zavoda za gozdove narisal na kakšne sodišču... zaradi NESTROKOVNOSTI. Kajti.... če je kmet hotel posekat kakšno smreko..... jo imel en kup težav z Zavodom za gozdove... čš rekoč.... gozdove moramo ohranjat... in manj sekat. Kaj se je zgodilo.... prišel je žled...prišel je lubadar........... ostali so osiromašeni gozdovi NIČVREDNEGA LESA. PRej bi ta kmet lahko prodal les in tako nekaj zaslužil.....danes pa gre taisti les... za ničvredno ceno...ali tako rekoč.... delo v gozdu z izgubo. In to logarji priznavajo....da je bila to napaka strokovnjakov v ljubljanskih pisarnah....da niso dovoljevali vejega poseka....(debelejših.. in tako možnost pomladitve gozdov. Tako pa imamo danes... PRAZNE GOZDOVE...... z obilo robidevja......... in leškovne.

A sedaj pa jih kar na 1x moti jelenjad? In primerja kaj bilo nekoč..kako so skorajda iztrebili jelenjad itd. g. ORANŽEN........ Nekoč so tudi drevje podirali z ŽAGO levo desno levo desno levo desno... in do tako podrli na dan 6 kubikov lesa. PA se nič ne zgovarjate pri gozdarjih....da morajo podirat tako kot nekoč..............
KKorupcija
# 21.04.2017 ob 11:54
Gre za princip gospodarjenja in zanemarjen gozd seveda ni nujno kar je za ta gozd najboljše, še posebej v sodobnih poplavah invazivnih rastlin, prav tako dotok surovine mnogi perceptirajo na drugačne načine in princip dolgoročnega gospodarjenja čez generacije je okoljsko smotrn in permakulturno zasnovan princip. Če pa še takšno gospodarjenje odpišeš kot "saj vemo za kaj se gre, za dnar", pa si verjetno zaposlen kot birokratek, ki smatra, da morajo vsi delat zastonj, njemu pa plačevat ker diha. in enako velja za lovce. ko bos en teden ob 3.30 vstal, da se bos peljal hranit gozdne živali, ti posljem flaso whiskya, ko bos to delal 10 let, bos pa lahko komentiral kako lovci jagajo iz ekonomskih razlogov.
izo
# 21.04.2017 ob 11:04
kkorupcija, orosim to komu drugemu razlagaj, govorim o osnovah, če se malo bolj široko pogleda na vse skupaj. gospodari se iz razloga, da imaš stalen dotok surovine, je res, torej čisto ekonomski, ne okoljski razlog, je res?. in enako gre pri lovcih..
če bi hoteli kaj naredit za narave, bi pjo pustili pri miru, zadeva se uredi, če ne v 20tih, pa 200 ali 2000 letih, samo kaj mi to koristi, ker nimam nič od tega, kajneda? če se pošteno pogovarjamo, ampak teh pogovorov jasno noben noče slišat..
KKorupcija
# 21.04.2017 ob 10:11
Se ti ne zdi hecno?

Problem je pogozdovanje in obnova gozda.

Vzroki problema niso:
- nesposobni birokratki na zavodu za gozdove
- amaterske izvedbe pogozdovanj po žledu, (pojdi si pogledat 5 cm luknjice za grobove dreves)
- politično nastavljeni roparji iz kočevja

Vzroki problema so po tvojem jeleni:
- za katere kmetje pravijo, da so izjave zavoda za gozdove natolcevanja
- za katere lovci pravijo, da so izjave zavoda za gozdove natolcevanja
- za katere vsak, kdo živi v gozdu in na vsake kvarte zakoplje najdeno raztrgano srno na parceli ve, da so iz riti potegnjene izjave...

ti pa le glej v svojo šolsko torbico in preštevaj svoje barvice in barvne lestvice na voščenkah.
KKorupcija
# 21.04.2017 ob 10:02
@paraBellum

tvoje "razlage" so propaganden bullshit za krajo državne premoženja, nič drugega. Strokovne podlage pa na ravni trotla zgoraj, ki Slovenijo obravava kot otok... nekaj je masturbiranje v pisarni, nekaj pa dejansko stanje.

In kot rečeno, jeleni niso drugega kot bebav izgovor za masovno ropanje pri pogozdovanju in to je jasno tako gozdarjem, kot lovcem, le političnim guzičem in blebetalom tipa oražem in ti, ne.
paraBellum
# 21.04.2017 ob 09:59
KKorupcija

Slepemu človeku razlagam kakšna je rdeča barva. Res ni smiselno.
paraBellum
# 21.04.2017 ob 09:25
KKorupcija

# 21.04.2017 ob 08:32
Tale Oražem je pa bumbar prve sorte...

A je tale tip sploh kdaj stopil v gozd ali na gmajno je glavno vprašanje. Primerjava slovenskih gozdov in njihove "ogroženosti" z otokom je enostavno bebava, kdor pa 20 let hodi v gmajne, kjer je večino kmetijskih površin že davno prerastel gozd mu je pa tudi jasno, da bi rabili deer apocalypse preden bo gozdu dejansko povzročena kakšna škoda.


Poskus z otokom je pokazal, da jelen nima samoregulatornega mehanizma kar je še posebej problem ob pomanjkanju plenilcev. Sicer pa to piše v članku, ki ga je potrebno najprej prebrati, pa tudi razumeti. Ni kvantna fizika...

Glavna razloga za takšne in vse ostale idiotizme, ki jih navaja zavod za gozdove je verjetno predvsem skrb za lasten denar. Namreč zasajanje gozda po žledu se izvaja tako amatersko (sadi se v 5 cm luknjice) da verjetno ne bo preživelo nič od zasajenega, jeleni bodo priročen izgovor, takšnile kekci pa si vnaprej delajo izgovore.

Umetna obnova je draga, delavno intenzivna in nenaravna. Zato je tudi cilj, da se kar se le da obnovi naravno. Jelen v trenutnih koncentracijah to otežuje zato so gozdarji večkrat primorani poseči po umetni obnovi.

V družini imamo vrsto tako gozdarjev kot lovcev (tudi v eni osebi) in vsi povedo, da gre za navadne idiotizme in da se od ustanovitve Drzavnega gozdarskega podjetja s sedežem v Kočevju le sistemsko uničuje slovensko gozdno gospodarstvo.

Vsak dober gozdar ve, da je jelenjadi trenutno preveč, še posebej če dela na terenu. Se pa najdejo tudi slabi gozdarji, ki so očitno včlanjeni v vašo družino.
kingestone
# 21.04.2017 ob 09:20
zopet so najpametnejši low iq kavč strokovnjaki?
tocco
# 20.04.2017 ob 20:24
Janko2 prostovoljno lahko gremo v sirijo saj vedno nekje na svetu čistijo ljudi vprasanje kdaj se bo vrnilo sem. Glej ce hočeš odstrel ljudi Sirija je dobro plačana za take stvari. ;)
tocco
# 20.04.2017 ob 20:21
Hervard sekvoje je prepovrdano sekati tisti podspecies ki se se pa seka pa gre pocasi ven.
ITAK4
# 20.04.2017 ob 18:15
Spet moram enako napisati, kot že nekakrat do sedaj. Divjad naredi škodo, vendar pa za takšno razdejanje ni kriva jelenjad vendar podlubniki, žled, ... Sanitarnega poseka v letu 2016 je bilo 60% od 6,1 milijonov m3. Kdo je sedaj "strokoven"? Kakšna je sestava gozda ? Mogoče je pa to religija "smrek".
DrMrrr
# 20.04.2017 ob 17:01
Gre pri uglednem avstrijskem strokovnjaku morda za dr. Friedericha Reimoserja? Če, bi bilo profesionalno in tudi zanimivo preveriti anekdoto, ki jo je kot resnično ponudil intervjuvani.

Nič namreč ne kaže, da bi bil kakšen Reimoserjev projekt umaknjen. Pa tudi globoko dvomim, da bi si kdo od politikov v Avstriji privoščil takšen pritisk na akademsko sfero.

https://www.researchgate.net/profile/Fri
edrich_Reimoser
KKorupcija
# 21.04.2017 ob 10:54
@izo

okolje iz katerega sam izhajam z gozdovi gospodari. Slednje pomeni, da praktično ni lastnikov / gozdarjev, ki bi gozd le izropali temveč se z gozdovi upravlja generacijsko, kjer npr si smrkovci pod komando ta starih praktično sami zasadijo les za svoje kasnejše bajte.

Da lovci delajo za meso in trofeje je tudi za lase privlečeno. Tista uboga trofeja na koncu je v primerjavi z vloženim delom, ki ga sicer opravijo podobno kot planinski štempelj na vrhu hriba.
KKorupcija
# 21.04.2017 ob 09:36
@paraBellum

sem doma iz notranjskih gozdov, tako da svoje "strokovnost" spakiraj nazaj v šolsko torbico. Poiskus z otokom seveda razumem, kot tudi razumem, da je totalen idiotizem. Postavi 20 ljudi na samoten otok in takoj boš imel valid teorijo, da so ljudje kanibali. res ni kvantna fizika.

Umetna obnova? na 200 hektarih kolikor jih ima familija sem posadil na stotine smrekic ze kot smrkavec in vem kako se stvari streže. Vem pa tudi, da se trenutno pogozdovanje izvaja IDIOTSKO, kjer so izvajalci plačani na sadiko, posledično pa se enkrat zapiči lopatko in gre naprej. Jeleni so le priročen izgovor za izpuhtele milijone evrov iz naslova faliranih in amatersko izvedenih pogozdovanj, kjer se slovensko gozdno gospodarstvo od nedavne ustanovitve državnega podjetja s sedežem v kočevju sistemsko uničuje.

Gozdarji se v družine včlanijo? :D bebec.
zlobniCO2
# 20.04.2017 ob 20:30
"Polh točno ve, kakšna bo naslednja letina"

kaj vidi v prihodnost lol
NoriGoban
# 20.04.2017 ob 19:54
Treba se je znajti gospodje! Postavit par šotorov na Kongresca! Pa vpeljat ponudbo deer-burgerjev! To bi šlo za med! Za še večje sladokusce pa bi poskrbeli z ratburgerji! Vse po 5,99 evra!
pingo69
# 20.04.2017 ob 16:32
ljudi je tudi preveč pa se ne strela. Živali imajo pravico živet. še je prostor za njih nič bat !
tureavanture
# 20.04.2017 ob 16:18
dajmo blokarji kjer ste, navalite s komentarji
izo
# 21.04.2017 ob 10:18
da lovci za naravo naredijo precej več k pa eni eko/bio/greenpeace hipsterji v lj

za naravo boš največ naredil, če jo pustiš pri miru, zato je že v štartu govorit da gozdarji, lovci (prvim je cilj dobit les ven iz hoste, drugim meso in trofeje) in ne vem kdo še dela kaj pozitivnega pod črto za naravo, je idiotsko. če smo res pri osnovah..

seveda pa je tudi na nas vseh ostalih lep del odgovornosti. in nisem blokar iz lj, poznam lokalni teren,lovska društva, gozdarje, gasilce in vse ostale. v večini primerov ok fantje, ampak osnove so p tam, ki sem jih omenil na začetku, pa vem to všeč ali ne. vsaj nehajmo se sprenevedat.
KKorupcija
# 21.04.2017 ob 08:38
Drugi razlog pa je seveda gonja proti orožju in predvsem oboroženim državljanom, ki poteka s strani EU birokratkov. Grožnje z izgubo licenc so dobra predispozicija za zamplembo orožja.

In kot vemo, vsaki masovni zaplembi orožja zgodovinsko sledi masoven genocid.
KKorupcija
# 21.04.2017 ob 08:32
Tale Oražem je pa bumbar prve sorte...

A je tale tip sploh kdaj stopil v gozd ali na gmajno je glavno vprašanje. Primerjava slovenskih gozdov in njihove "ogroženosti" z otokom je enostavno bebava, kdor pa 20 let hodi v gmajne, kjer je večino kmetijskih površin že davno prerastel gozd mu je pa tudi jasno, da bi rabili deer apocalypse preden bo gozdu dejansko povzročena kakšna škoda.

Glavna razloga za takšne in vse ostale idiotizme, ki jih navaja zavod za gozdove je verjetno predvsem skrb za lasten denar. Namreč zasajanje gozda po žledu se izvaja tako amatersko (sadi se v 5 cm luknjice) da verjetno ne bo preživelo nič od zasajenega, jeleni bodo priročen izgovor, takšnile kekci pa si vnaprej delajo izgovore.

V družini imamo vrsto tako gozdarjev kot lovcev (tudi v eni osebi) in vsi povedo, da gre za navadne idiotizme in da se od ustanovitve Drzavnega gozdarskega podjetja s sedežem v Kočevju le sistemsko uničuje slovensko gozdno gospodarstvo.
stanolio
# 20.04.2017 ob 20:19
Skode po divjadi v gozdu ne more biti, ker je naraven prebivalec gozdov. Če tako razmišljamo smo tudi ljudje tisti, ki povzročamo škodo v naravi ker pač v njej živimo. Blesavi smo. Politika nas je takšne naredila, tudi direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki je pozabil, da je študiral biovede in da je govorjenje o trofejah, ki jih žđelijo lovci navaden trač. Ta trač so si pa izmislili lastniki gozdov, ne kmetje ki naravo razumejo. Škofje je ne morejo.
Navadvip
# 20.04.2017 ob 17:48
#mihče ... Se popolnoma strinjam! Stran z lovci!
mihče
# 20.04.2017 ob 17:39
Lovce bi morali ukiniti, odstrel pa dati v roke vojske in naj vojska s tem upravlja. Ne pa pokvarjeni ljudje v lovski zvezi...
tureavanture
# 20.04.2017 ob 16:35
Vojska > policija > lovci

Pol pa naj jim kdo kaj reče če si upa
streljaj
# 20.04.2017 ob 17:32
Dajte vi rajši poskrbet za dobro sanacijo gozdov in jih uredit kot se reče, pol pa prelagajte krivdo na jelenjad...
hervard
# 20.04.2017 ob 18:44
Tale direktorček gleda na gozd skozi judeževe groše. Zanima ga izključno kje bo lastnik gozda imel večji dobiček. Čudno da ne predlaga da bi namesto smrek in bukev začeli saditi sekvoje, ker prinašajo večji dobiček.
SF0100
# 20.04.2017 ob 16:04
Namesto, da bi lovci pomagali živalim, kot model na posnetku, jih pobijajo.

Naj narava naredi svoje!

Kazalo