Objekt, ki so ga postavili v okviru projekta v Prevaljah, je namenjen demonstraciji tehnologije in ima maksimalno zmogljivost čiščenja šestih ton zemlje dnevno. Foto: Arhiv projekta ReSoil
Objekt, ki so ga postavili v okviru projekta v Prevaljah, je namenjen demonstraciji tehnologije in ima maksimalno zmogljivost čiščenja šestih ton zemlje dnevno. Foto: Arhiv projekta ReSoil
Čiščenje
Postopek čiščenja zemlje ne vpliva na rodovitnost Foto: Arhiv projekta ReSoil
Čiščenje
Ob vzpostavljanju objekta v Prevaljah je bilo med lokalnimi prebivalci zaznati nezaupanje do njihove dejavnosti, a z odprtostjo do lokalne skupnosti in možnostjo brezplačnega čiščenja njihove zemlje je tega nezaupanja znatno manj. Foto: Arhiv projekta ReSoil
Čiščenje onesnažene zemlje

Tehnologija, ki so jo v okviru projekta ReSoil razvili, je po besedah vodje projekta Neže Finžgar edina na svetu, ki omogoča učinkovito odstranjevanje svinca in težkih kovin iz zemljine. "Sama tehnologija nadomešča do zdaj uporabljano tehnologijo izkopa in deponiranja zemljine," je ob tem dejala Finžgarjeva in poudarila, da po koncu čiščenja zemlja ostane rodovitna čiščenje pa tudi nima drugih vplivov na okolje.

V okviru projekta so tako že postavili remediacijski objekt na Prevaljah, katerega zmožnost je čiščenje 6 ton zemlje. V tem procesu se dnevno porabi 18 litrov žveplene kisline, 42 kilogramov apna, 24 kilogramov papirnih kosmičev in 30 kilogramov EDTA. Finžgarjeva ob tem poudarja, da gre za cenovno zelo dostopne sestavine. Objekt je že izgrajen, a še ne obratuje, saj čakajo na ustrezno dokumentacijo. Projekt ReSoil je sofinanciran v okviru evropskega programa Life+, namenjenega varstvu okolja, pri projektu pa sodelujeta družbi ENVIT in ARHEL.

Možnost brezplačnega čiščenja zemlje
"Agencija za okolje je že 2015 izdala sklep v katerem ugotavlja, da delovanje objekta ne bo imelo negativnih vplivov na okolje," je ob tem poudarila Finžgarjeva, saj so se v času gradnje soočali tudi z nasprotovanjem prebivalcev. "Ta strah je bil predvsem posledica slabega informiranja in nepoznavanja našega dela, zato smo tudi organizirali dneve odprtih vrat in s to komunikacijo se tudi mnenje prebivalcev spreminja."

K spremembam mnenja je prispevala tudi možnost brezplačnega čiščenja zemljine, ki jo ponujajo prebivalcem v času trajanja projekta. "Občani se prijavijo na to možnost, pri čemer imajo zaradi manjše zmogljivosti obrata prednost družine z majhnimi otroki, potem pa prevoznik pripelje izkopano zemljino, ki jo potem očistimo," je ob tem dejal Marko Gerl iz družbe ARHEL.

Tehnologija ne povzroča emisij
"Sam postopek je zelo enostaven. To izkopano zemljo se premeša z EDTA, pri čemer se svinec in toksične kovine premestijo v vodno fazo, potem pa jo večkrat izperemo s čisto vodo," je dejal Gerl in dodal, da zemljina tako pride v stik le z etilendiamin tetraacetatom (EDTA). Vodo, ki jo uporabljajo pri tem postopku, potem tudi reciklirajo. Na koncu postopka pridobijo tudi do šest kilogramov težek kos odstranjenega svinca.

Pri razvoju tehnologije so partnerji v projektu sodelovali z Univerzo v Ljubljani, kjer so jo najprej razvijali v laboratoriju, potem pa so jo prenesli v manjši pilotni sistem. "Oba sistema sta dokazala, da tehnologija razen trdih odpadkov, ki jih izločimo iz zemlje, ne povzroča negativnih vplivov na okolje," je poudarila Finžgarjeva.

Učinkovito tudi odstranjevanje kadmija
Objekt na Prevaljah je prejel okoljevarstveno dovoljenje, a po trenutno veljavni zakonodaji lahko čistijo le tla, ki vsebujejo precej manj težkih kovin, kot jih vsebujejo tla v neposredni okolici objekta. Domen Leštan z ljubljanske Biotehniške fakultete, ki vodi razvoj tehnologije, je ob tem dejal, da upa, da bo tudi razvoj tovrstnih tehnologij vplival na zakonodajalce, da bodo te predpise ustrezno spreminjali.

Postopek je poleg odstranjevanja svinca učinkovit tudi pri odstranjevanju kadmija. Sicer pa je Leštan poudaril, da je uspešnost odstranitve težkih kovin odvisna od same strukture tal. V izrazito kislih tleh lahko s to tehnologijo odstranimo okoli 80 odstotkov svinca, v karbonatnih tleh kot so v Mežiški dolini, pa lahko odstranimo do 70 odstotkov svinca.

Bistvena je omejitev biološke dosegljivosti
Je pa Leštan ob tem poudaril, da je najpomembnejša pri tem omejitev biološke dosegljivosti težkih kovin oziroma prehajanja težkih kovin v rastline. "Tako je v kislih tleh, kjer sicer lahko odstranimo več svinca biološka dosegljivost težkih kovin še vedno višja kot pri karbonatnih tleh." Tehnologija pa je uspešna tudi pri arzenu. "Arzena ne moremo odstraniti, lahko ga pa močno imobiliziramo, kar je tudi poglaviten način za ukvarjanje z arzenom v svetu."

Razvoj tovrstnih tehnologij je po trditvi Leštana nujen, saj smo že v fazi, ko je človekov vpliv na okolje tako močan, da mu samoobnova ne zmore več slediti. Na področju tal je po mnenju Leštana zgolj izkop in deponiranje onesnaženih tal znatno manj učinkovita rešitev, zlasti če se čisto zemljino vozi na onesnažena tla.

Čiščenje onesnažene zemlje