Uprava za zaščito in reševanje bo zbrala ocene za celotno škodo, škodo na gozdnih cestah pa ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije, škodo na vodotokih Agencija RS za okolje, na kulturni dediščini ministrstvo za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, v gospodarstvu ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, na državnih cestah pa ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Foto: MMC RTV SLO
Uprava za zaščito in reševanje bo zbrala ocene za celotno škodo, škodo na gozdnih cestah pa ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije, škodo na vodotokih Agencija RS za okolje, na kulturni dediščini ministrstvo za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, v gospodarstvu ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, na državnih cestah pa ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Foto: MMC RTV SLO
Slavko Bobovnik
60 glasbenikov, 150 prostovoljcev in skoraj 804.000 zbranih evrov - to je bila bilanca akcije RTV Slovenija Stopimo skupaj za žrtve poplav. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Zaradi uničujočih poplav, ki so prizadele predvsem Štajersko, Koroško, Gorenjsko, Posavje in Posočje, je Uprava RS za zaščito in reševanje za več kot 100 slovenskih občin izdala sklep o ocenjevanju škode na stavbah in infrastrukturi ter oškodovance pozvala, da do 5. decembra oddajo vloge oziroma pripravljene obrazce.

12. decembra bodo nato kontrolni pregledi regijskih komisij za ocenjevanje škode, nato pa bo omenjena uprava pripravila oceno celotne škode, ki jo bo državna komisija za ocenjevanje škode obravnavala predvidoma v drugi polovici decembra - potrjeno gradivo pa bo ministrstvo za obrambo poslalo na vlado.

Poseben vladni sanacijski program
Vlada je že napovedala, da bo pripravila poseben vladni sanacijski program za odpravo posledic poplav, zagotovila pa je tudi že prva sredstva iz državnega proračuna. Za najnujnejše ukrepe je že 8. novembra namenila okoli deset milijonov evrov, nato pa je iz tekočih proračunskih rezerv zagotovila še 1,5 milijona evrov - takrat je bila pomoč namenjena za oskrbo z najnujnejšimi sredstvi prek Rdečega križa Slovenije in Karitas v sodelovanju z občinami.

Tudi pomoč EU-ja?
Poplave so po prvih ocenah povzročile za več kot 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) škode, kar je pogoj za prošnjo države za solidarnostno pomoč EU-ja - država članica Evropske unije namreč lahko zaprosi za pomoč v primeru večje naravne nesreče, ki je opredeljena kot kakršna koli nesreča, ki vsaj v eni zadevi državi povzroči škodo, ocenjeno na več kot tri milijarde evrov v cenah iz leta 2002 ali več kot 0,6 odstotka njenega BDP-ja.

Slovenija je sicer ob naravnih katastrofah leta 2007 in leta 2010 že zaprosila za sredstva iz Solidarnostnega sklada EU-ja. Za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju septembra 2007 je dobila 8,3 milijona evrov, za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju v septembru 2010 pa je Slovenija iz sklada dobila 7,5 milijona evrov pomoči.

Čas le še do ponedeljka!
V poplavah prizadeta podjetja pa imajo možnost, da del sredstev za povrnitev škode dobijo prek poziva Slovenskega podjetniškega sklada. Skupno je na voljo 4,4 milijona evrov, posamezno podjetje pa lahko dobi povrnjenih do 20 odstotkov škode oziroma največ 200.000 evrov. Vloge na podjetniškem skladu pričakujejo do 26. novembra.