Leto 2012 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto trajnostne energije, da bi opozorila na vprašanje energetske izključenosti. Milijoni ljudi po svetu namreč ne morejo normalno napredovati v svojem razvoju, ker nimajo možnosti za zadovoljevanje temeljnih energetskih potreb - v hladu zmrzujejo, ker ni ustrezne kurjave, njihova mobilnost je omejena, ker ni na razpolago ustreznega pogonskega goriva, nimajo ustrezne razsvetljave.

V razvitejšem delu sveta, kamor sodi tudi Slovenija, pa se ukvarjamo z izpusti toplogrednih plinov in drugih škodljivih snovi, z jedrsko varnostjo, pa tudi z vprašanji konkurenčnosti industrije, ki se počasi seli iz stare Evrope tudi zaradi visokih cen energentov.

Ukrepi, ki bi zagotovili manjšo porabo energije
Na ministrstvu za gospodarstvo so zato pripravili drugi akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2011-2016, ki ga bodo posredovali v sprejetje takoj po oblikovanju nove vlade. Cilj prihodnjih let je devetodstotni prihranek končne energije. To nameravajo doseči s številnimi posameznimi projekti - javni sektor naj bi postal zgled učinkovite rabe energije, na leto bodo obnovili tri odstotke javnih stavb, da bodo energetsko varčnejše, podeljevali bodo finančne spodbude za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih, podprli gospodarstvo pri razvoju energetsko učinkovitih izdelkov, proizvodnih procesov in storitev.

Kar nekaj sredstev se za ta namen da dobiti iz evropskih skladov, doma pa finančna kriza pogosto zareže ravno v segmente, ki so namenjeni spodbujanju varčevanja z energijo. Za izpolnitev ciljev drugega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost bo potrebnih 638 milijonov evrov javnih sredstev, dve tretjini oziroma 425 milijonov evrov je že zagotovljenih iz kohezijskega sklada in prispevka oziroma dodatka za učinkovito rabo energije, manjka še 213 milijonov evrov.

Dosledno izvajanje bi prineslo občuten prihranek
Z doslednim izvajanjem drugega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2011-2016 bi po mnenju ministrstva za gospodarstvo po letu 2016 prihranili 4.232 gigavatnih ur na leto. To pomeni, da bi pri stroških za energijo prihranili okoli 500 milijonov evrov na leto.

Varčuje lahko vsak posameznik
Sicer lahko vsak posameznik za bolj trajnostno prihodnost sveta poskrbi za čim večjo rabo obnovljivih virov energije vsaj tako, da na streho namesti sončne kolektorje za toplo vodo ali pa zamenja peč na kurilno olje s pečjo na drva, da izolira pročelje in podstrešje ter vgradi energetsko učinkovitejša okna, tako da izklaplja elektronske naprave v času mirovanja, tako da čim več hodi peš ali se vozi s kolesom oz. z javnim prevozom.

Po podatkih državnega statističnega urada se 44,8 odstotka slovenskih gospodinjstev ogreva na lesno biomaso, skupaj s sončno energijo pa uporablja obnovljive vire energije za ogrevanje 45,8 odstotka gospodinjstev.