V Jugovzhodni Aziji in na območju zahodnega Tihega oceana so leta 2012 našteli 5,9 milijona smrti zaradi onesnaženega zraka. Foto: EPA
V Jugovzhodni Aziji in na območju zahodnega Tihega oceana so leta 2012 našteli 5,9 milijona smrti zaradi onesnaženega zraka. Foto: EPA

Glede na številke je onesnaženje zraka krivo za eno od osmih smrtnih primerov na svetu. Ljudje so umirali tako zaradi onesnaženja na prostem kot onesnaženega zraka v zaprtih prostorih, pri čemer gre zunanje onesnaženje pripisati širokemu razponu vzrokov, od izpušnih plinov do kurjenja premoga, med razlogi za notranje onesnaženje pa WHO najpogosteje omenja predvsem kuhanje na štedilnikih na premog, les in biomaso.

Zaradi onesnaženja notranjih prostorov je tako v letu 2012 umrlo 4,3 milijona ljudi, zaradi onesnaženja zraka na prostem pa 3,7 milijona ljudi. Seštevek presega oceno sedem milijonov smrti, saj so nekateri ljudje umrli zaradi kombinacije onesnaženosti obeh.

Najbolj onesnažena območja
Zrak je najbolj onesnažen v Jugovzhodni Aziji, predvsem v Indiji in Indoneziji in na območju, ki zajema zahod Tihega oceana, od Kitajske in Južne Koreje do Japonske in Filipinov, poroča WHO. Leta 2012 so samo na teh dveh območjih našteli 5,9 milijona smrti, ki jih lahko pripišemo onesnaženju zraka, med vzroki smrti pa so, splošno gledano, predvsem bolezni srca in ožilja, kapi, bolezni dihal in pljučni rak.

Izsledki analize kažejo, da se je število smrti zaradi onesnaženja zraka podvojilo in da je ta vrsta onesnaženosti največji okoljski dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt. Poleg tega novi podatki kažejo na močno povezavo med izpostavljenostjo notranjemu in zunanjemu onesnaženju zraka in povečanim tveganjem, da bomo zboleli zaradi srčnožilnih bolezni ali raka, kar je dodatek že znani povezavi med onesnaženjem zraka in boleznimi pljuč in dihal.

WHO je tovrstne podatke pred tem nazadnje objavil za leto 2008, ko so onesnaženju zraka na prostem pripisali 1,3 milijona, onesnaženju zraka v zaprtih prostorih pa 1,9 milijona smrti. Podatkov sicer ne moremo primerjati, ker so se metode merjenja v tem času spremenile, še dodaja WHO.