Na zimski Sončev obrat oz. solsticij bo dan najkrajši, noč pa najdaljša. Medtem ko bomo na severni polobli v torek zakorakali v koledarsko zimo, se prebivalcem južne poloble obeta vstop v koledarsko poletje. Foto: BoBo
Na zimski Sončev obrat oz. solsticij bo dan najkrajši, noč pa najdaljša. Medtem ko bomo na severni polobli v torek zakorakali v koledarsko zimo, se prebivalcem južne poloble obeta vstop v koledarsko poletje. Foto: BoBo

Na severni polobli meteorološka zima nastopi z decembrom in traja do konca februarja, začetek koledarske zime naznanja zimski Sončev obrat oz. zimski solsticij, ki je po navadi 21. decembra, občasno, kot letos, pa 22. decembra. Koledarska zima se zaključi s pomladanskim enakonočjem, ki po navadi nastopi 20. marca, redkeje dan pozneje. Tokrat se bo končala 20. marca.

Vremenoslovec Brane Gregorčič je pred dnevi napovedal, da si še nekaj časa ne moremo obetati omembe vredne vremenske spremembe. Nad južno Evropo in Sredozemljem bo vztrajalo območje visokega zračnega pritiska. Temperature bodo še vedno previsoke za ta letni čas, po nižinah bo precej megle, ta se bo pojavljala tudi ob morju. Bolj jasno bo v gorah, kjer bo zelo toplo za to obdobje. Na 1500 metrih bo večinoma nad pet stopinj Celzija.

Suho vreme se bo nadaljevalo, v sredo, četrtek in petek pa bo na jugozahodu države več oblačnosti. Po Gregorčičevih besedah se lahko zgodi, da do zadnjega dne v letu ne bo omembe vrednega dežja. Na sneg sploh ne kaže.

Če do konca decembra ne bo padavin, bo verjetno postavljen rekord najmanjše kadar koli izmerjene količine decembrskih padavin. V gorah bo zaradi dolžine toplega obdobja morda postavljen kakšen temperaturni rekord, po nižinah pa ga zaradi precej močnih temperaturnih inverzij verjetno ne bo.