Avtor prispevka na začetku govori o pravljici, v kateri bi enotnost Evrope, ki je zaradi Kosova na koncu z živci, rešila pogumna novinka Slovenija. Po tem pravljičnem scenariju bi Slovenija kot prva med nekdanjimi komunističnimi državami in kot edini del nekdanje Jugoslavije, ki je že v sedemindvajseterici, uporabila svoj položaj za opomin Uniji, da bi njena neenotnost lahko pomenila podaljševanje jugoslovanskih državljanskih vojn iz 90. let. Takoj nato pa pisec zapiše, da evropska diplomacija ne temelji na zgodbah s srečnim koncem ...

Slovenija nima pravice od Srbov zahtevati soočenja z zgodovino
Eden od evropskih ministrov dvomi o moralni pravici Slovenije, da od Srbije zahteva, naj se sooči s svojo zgodovino. Slovenija naj bi bila v "tveganem položaju", ker "ni priznala vseh napak" svoje komunistične preteklosti in je nekdanjim "aparatčikom" dovolila, da so ostali na položaju tudi po letu 1991. The Economist kasneje razkrije, da je avtor teh besed naš zunanji minister Dimitrij Rupel.

Slovenskega poznavanja regije ne gre podcenjevati
V Bruslju in drugih evropskih prestolnicah so sicer mnenja o tem, ali je za Slovenijo dobro, da predseduje med kosovsko krizo, deljena. Kje slabe strani vidi The Economist? V želji Slovenije, da bi se izognila boleči izbiri med Kosovim in Srbijo. Kot navaja prispevek, je že Rupel dejal, da slovenski poslovneži radi poslujejo s Srbi, da gre tam za dragocen trg za Slovenijo, da pa so poleg tega med državami tudi jezikovne in nostalgične vezi. Nadalje avtor navaja, da nekateri menijo, da je Slovenija v tako obsežnem konfliktu nepomembna, spet drugi pa v tej zadevi vidijo dobro plat, in sicer slovensko poznavanje regije, ki ga, kot meni pisec, ne gre podcenjevati.

Iskrena želja po srbskem in kosovskem pridruženju Uniji?
Prednost Slovenije pri kosovskem vprašanju vidi v kredibilnosti naše države. Ko pravi, da želi, da se Kosovo in Srbija pridružita EU-ju, je iskrena. Nenazadnje je v interesu Slovenije, da ima v Uniji bogate sosede, ki spoštujejo zakone, še meni podpisani pod prispevkom The Economista.