Novela zakona o arhivih omejuje dostop do dela arhivov nekdanje tajne politične policije SDV. Foto: MMC RTV SLO
Novela zakona o arhivih omejuje dostop do dela arhivov nekdanje tajne politične policije SDV. Foto: MMC RTV SLO
Glasovnica na referendumu
Se obeta še en referendum - tokrat o spornem omejevanju dostopa do arhivov? Foto: MMC RTV SLO

Zahtevo sta na novinarski konferenci predstavila poslanec SDS-a Zvone Černač in vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič.

"V delu opozicije, v poslanskih skupinah SDS in SNS, poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli in nepovezani poslanec Andrej Magajna, menimo, da je v interesu javnosti, da staro udbovsko gradivo bivše tajne politične policije, ki je tudi v skladu z razsodbo vrhovnega sodišča iz leta 2002 v enem delu delovala kot teroristična organizacija, skratka nedemokratično, da to gradivo ostane javno in da se vsi dvomi, ki se pojavljajo v zadnjih dneh v povezavi z izjavami oz. lažmi predsednika države, razčistijo. Iz tega razloga želimo predsedniku države pomagati na tej poti, zato smo vložili zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli tega zakona s ciljem, da to gradivo ostane javno," je pojasnil Zvonko Černač.

Dodal je še, da upajo, da bo vladajoča koalicija razumela resnost vprašanja in da ne bo poskusila z zahtevo na ustavno sodišče preprečiti izvedbe referenduma. Pričakujejo namreč, da se bo referendum izvedel skupaj s še ostalimi, ki se napovedujejo in da se bo izvedel brez oviranja in v skladu s pravili ustave in zakonov, ki veljajo v državi.

V poslanski skupini Zares so zahtevali sklic nujne seje Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter Odbora za zunanjo politiko, s točko dnevnega reda, ki se glasi: Vpliv notranjepolitičnih manipulacij glede vprašanja dostopa do arhivov nekdanje SDV na pogajanja o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem in poslabšanje položaja slovenske manjšine v odnosu do avstrijskih oblasti, poslabšanje položaja slovenske manjšine v Italiji ter poslabšanju ugleda Republike Slovenije v svetu.


Jelinčič: Gre za prikrivanje domači javnosti

Zmago Jelinčič je predstavil referendumsko vprašanje, ki se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter gradiva, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 4. februarja? Odgovor je po njegovem mnenju jasen: "Ne. Ne smemo dovoliti uveljavljanje tega zakona, ki eklatantno krši demokracijo in poskuša prikriti resnico, ki je ne bi bilo potrebno prikrivati."

Sporno se mu zdi skrivanje pred domačo javnostjo, saj "je večina zadev znanih še bolj zahodni javnosti kot slovenski javnosti". Meni, da gre za poskus skrivanja določenih oseb, ki "bi se, če bi prišli določeni arhivi na svetlo, pokazali bistveno drugačne, kot se kažejo danes. Morda bi se pokazalo za koga, da je bil zelo proti samostojni Sloveniji, pa danes govori, da je vedno bil za Slovenijo. Morda bi se pokazale kakšne čudne povezave pri zapiranju določenih ljudi in pri sledenju določenim ljudem. Morda bi se pokazalo, da bi kakšni ljudje, ki bi prišli na svetlo, imeli bistveno več skupnega s kakšnimi dejanji, kot bi hoteli prikazati."

Sporna novela sprejeta pretekli petek
Poslanke in poslanci so sporno novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o arhivih sprejeli pretekli petek. Novela po trditvah vlade ureja dostop do dela arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti.

Mladina medtem poroča, da tudi Janševa vlada ni bila naklonjena polnemu dostopu do arhivov, saj je leta 2008 z Arhivom Slovenije podpisala poseben sporazum o varovanju dokumentov. Dostop so omejili gradivu, ki naj bi vsebovalo občutljive in za varnost države pomembne podatke, povezane zlasti z obveščevalno dejavnostjo. Že Andrej Rupnik, direktor Sove v času Janševe vlade, je določene dokumente iz arhiva SDV-ja opredelil kot tajne.

Po mnenju opozicije pa skuša vlada z novelo preprečiti dostop do dela arhiva nekdanje tajne politične policije SDV, kjer so omenjeni zdajšnji pomembni slovenski politiki. Pri tem se največkrat omenja predsednika republike Danila Türka in njegovo domnevno vlogo pri atentatu v Velikovcu leta 1979.