V DZ-ju velja načelo, da vsak poslanec sodeluje v treh delovnih telesih. Foto: RTV SLO
V DZ-ju velja načelo, da vsak poslanec sodeluje v treh delovnih telesih. Foto: RTV SLO
Skupina nepovezanih poslancev
Najprej so LDS zapustili štirje poslanci ... Foto: RTV SLO
Skupina nepovezanih poslancev
... zatem pa še dve poslanki. Foto: RTV SLO
Kolegij predsednika o prihodnji podobi DZ-ja

Pobudo za sejo kolegija je dal vodja skupine šestih nepovezanih poslancev, ki so v preteklih dneh izstopili iz poslanskega kluba LDS-a, Matej Lahovnik.

Treba je počakati na nove prestope
Predlagali so, da bi obdržali svoja mesta v delovnih telesih, s čimer se je strinjal tudi LDS. Poslanci iz koalicije pa so menili, da bi lahko prišlo do nesorazmerne zastopanosti, poleg tega pa naj bi počakali tudi na morebitne nove prestope poslancev.

Temu je nasprotoval Lahovnik, ki ne more pristati na tezo "Počakajmo, kaj bo, če bo." Z vodjem nepovezanih poslancev so se strinjali tudi v LDS-u, SD-ju, SNS-u in DeSUS-u.

Šesterica poslancev po besedah Lahovnika sicer zagovarja tako načelo sorazmernosti kot tudi pretekle prakse, kjer je ob prestopu poslanec zadržal funkcije. Skupina nepovezanih poslancev je pripravljena vodstveno funkcijo Davorina Terčona, ki je na čelu komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, v zameno za predsedniško funkcijo v drugem delovnem telesu prepustiti LDS-u.

Šesterici po načelu sorazmernosti (6,4-odstotni delež v DZ-ju) v delovnih telesih pripada 20 mest, vendar do nadaljnjega ostajajo brez njih. Ostale pa so jim vodstvene funkcije. V DZ-ju sicer velja načelo, da vsak poslanec sodeluje v treh delovnih telesih.

Vloga šesterice v delovnih telesih
Matej Lahovnik je pod okriljem LDS-a deloval kot podpredsednik odbora za finance in monetarno politiko, član komisije po zakonu o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in odbora za gospodarstvo ter član še nedelujoče komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Mesto v kolegiju predsednika DZ-ja mu kot vodji skupine nepovezanih poslancev pripada samodejno.

Majda Širca je kot poslanka LDS-a pred prestopom kot članica delovala v petih delovnih telesih (komisija za peticije in človekove pravice in enake možnosti, odbori za kulturo, šolstvo in šport, delo, družino, socialne zadeve in invalide, ustavna komisija, odbor za zadeve EU-ja), že omenjeni Terčon poleg predsedniške funkcije v nadzorni komisiji deluje tudi kot član (nedelujoče) komisije po zakonu o nezdružljivosti poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo. Pavel Gantar je podpredsednik odbora za okolje in prostor, Alojz Posedel pa je predsednik skupine prijateljstva s Češko, funkcij v delovnih telesih pa nima. Cveta Zalokar Oražem je predsednica odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter članica odbora za zdravstvo in mandatno-volilne komisije.

Zakonske možnosti
Po 33. členu poslovnika kolegij predsednika DZ-ja ob določitvi števila članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, upošteva velikost (število članov) posamezne poslanske skupine, ob določitvi mest v posameznem delovnem telesu pa razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije. Vsaki poslanski skupini se praviloma zagotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu. Članstvo v delovnih telesih je tako dodeljeno skupinam, ne posameznim poslancem.

Pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih se upošteva velikost poslanske skupine, poleg tega pa tudi porazdelitev drugih funkcij v državnem zboru in razporeditev poslancev v delegacije v mednarodnih parlamentarnih ustanovah ter v mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih.

Poslanska skupina določi svoje člane v posameznem delovnem telesu glede na število mest, ki ji v tem delovnem telesu pripadajo, in o tem obvesti predsednika državnega zbora. Poslanec ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih delovnih telesih državnega zbora želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji poslanske skupine, katere član je. Če poslanec ni član nobene poslanske skupine, izjavo sporoči pisno predsedniku državnega zbora, še določa poslovnik.

Kolegij predsednika o prihodnji podobi DZ-ja