Odnosi med Francijo in Turčijo so se ohladili, odkar je leta 2007 postal predsednik Sarkozy, ki odločno nasprotuje članstvu Turčije v Evropski uniji. Foto: EPA
Odnosi med Francijo in Turčijo so se ohladili, odkar je leta 2007 postal predsednik Sarkozy, ki odločno nasprotuje članstvu Turčije v Evropski uniji. Foto: EPA
Nicolas Sarkozy
Zakon mora podpisati še Sarkozy. Foto: EPA

Senat je razpravo začel okoli 15. ure, sprejem zakona pa omogočil tudi z zavrnitvijo predloga o nedopustnosti zakona, ki bi sicer lahko preprečil njegovo sprejetje. Zakon, ki ga je prejšnji mesec sprejel spodnji dom francoskega parlamenta, bodo poslali v potrditev predsedniku Nicolasu Sarkozyju.

Zagrožen zapor in 45.000 evrov kazni
Francija je kot prva večja evropska država že leta 2001 priznala, da je šlo pri pokolu Armencev med letoma 1915 in 1917 za genocid. Z zakonom bo vsako zanikanje tega genocida postalo kaznivo dejanje, za katero je zagroženo do leto dni zapora in denarna kazen v višini 45.000 evrov.

Minister za odnose s parlamentom Patrick Ollier je ob začetku razprave poudaril, da pri zakonu ne gre za pojasnjevanje zgodovine, temveč za enakovredno obravnavanje genocidov, ki jih priznava Francija. Pred senatom je medtem proti zakonu in zanj protestiralo več sto ljudi.

Potem ko je zakon 22. decembra lani sprejela narodna skupščina, je Turčija ostro odreagirala. Ankara je zamrznila politične in vojaške odnose s Francijo ter zagrozila z nadaljnjimi ukrepi.

Oster turški odziv
Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu je senatorje v petek pozval, naj v skladu z evropskimi vrednotami zakon zavrnejo. Sarkozy je v petek v zvezi z zakonom pisal turškemu premierju Recepu Tayyipu Erdoganu in v njem pozval k razumu in dialogu.

Namestnik turškega premierja Bülent Arinc je opozoril, da bi se v primeru potrditve zakona Turčija lahko obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Turška televizija TRT pa je zagrozila, da ne bo več sodelovala v Euronewsu, prvi mednarodni informativni televiziji v Evropi, v kateri ima 15,5-odstotni delež.

Erdogan se je že sešel s sodelavci, da bi dokončno oblikovali ukrepe, ki jih bo Ankara sprejela v primeru potrditve zakona.

Ankara: Šlo je za ukrepe proti sovražniku
Po armenskih podatkih je bilo v pobojih v otomanskem imperiju med letoma 1915 in 1917 ubitih več kot milijon in pol ljudi. Turčija trdi, da je bilo žrtev od 250.000 do pol milijona. V Ankari tudi zavračajo označevanje pobojev za genocid in vztrajajo, da cilj ni bilo iztrebljenje armenskega naroda, temveč je šlo za ukrepe proti osebam, ki so med vojno sodelovale z ruskim sovražnikom.

Ankara ob tem francoskega predsednika obtožuje, da si skuša tri mesece pred predsedniškimi volitvami, na katerih bo znova kandidiral za položaj, zagotoviti glasove armenske skupnosti, ki v Franciji šteje okoli 600.000 ljudi.

Genocid nad Armenci je junija 1987 priznal tudi Evropski parlament, o genocidu pa že ves čas govori Grčija, ki je 24. april razglasila za dan spomina na genocid nad Armenci.