V največji koalicijski stranki SDS-u menijo, da bi bila najprimernejša ukinitev KPK-ja in prenos nekaterih pristojnosti komisije za druge organe. Poslanec SDS-a Branko Grims je tako razložil, da gre pri KPK-ju za institucijo, ki je v javnosti predstavljena kot apolitična, vendar pa je "bolj politična od politike same".

Državljani bi pravzaprav danes morali biti hvaležni tistim, ki so sodelovali pri imenovanju novega vodstva KPK-ja, saj se je končno izkazalo, za kaj v resnici gre, za odlagališče propadlih političnih kadrov, je poudaril Grims.

Neprimerna javna objava poročil KPK-ja
Jasmina Opec (SLS) pa je menila, da bi se boja proti korupciji morali lotiti "tehtno in strokovno, ne populistično in v soju žarometov". Po njenem mnenju korupcije ne bodo zajezila poročila KPK-ja, pač pa le obsodbe storilcev. Zato so javno objavljena obremenilna poročila, še preden je uveden kakršen koli postopek in še preden so zbrani dokazi, lahko tudi korak v napačno smer.

Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin pa je obžaloval, da koalicija kljub jasnemu skupnemu imenovalcu, ki boj proti korupciji postavlja med prioritete, ni pripravljena potrditi niti enega opozicijskega sklepa.

Ob tem je tudi opozoril, da bo, če bo Boris Štefanec, ki je bil izbran za novega predsednika KPK-ja, vztrajal na svojem položaju, uničil KPK, saj bo omajal verodostojnost komisije.

Ukinitev KPK-ja bi bila nevarna
V najmanjši koalicijski stranki DeSUS nasprotno menijo, da bi bila ukinitev KPK-ja "skrajno nevarna in neodgovorna". Poslanec Ivan Hršak je tako menil, da morajo naloge in pristojnosti KPK-ja tudi v prihodnje ostati predvsem preventivne narave. Naloge odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj po veljavni zakonodaji namreč v celoti pripadajo policiji in državnemu tožilstvu.

Poslanec PS-ja Jerko Čehovin pa je spomnil, da so spremembe v povezavi z organizacijo, postopki in pooblastili KPK-ja že v pripravi. Vendar je k temu treba pristopiti premišljeno in v sodelovanju s strokovno javnostjo. Spomnil pa je tudi, da je odgovornost za izbor novega predsednika KPK-ja prevzel predsednik republike Borut Pahor, za katerega verjame, da je bil "seznanjen z vsemi relevantnimi dejstvi".

Majda Potrata (SD) je opozorila na program ukrepov vlade, ki je na predlog KPK-ja upoštevala 15 ključnih predlogov za omejitev tveganja za korupcijo. Potrjena je tako že bila novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, tretji del predlaganih ukrepov pa se nanaša na okrepitev mehanizmov za omejevanje korupcijskih tveganj v javni upravi.

V DL-ju pa po besedah poslanke DL-ja Katarine Hočevar ne podpirajo prenosa pristojnosti KPK-ja na policijo, tožilstvo in Računsko sodišče. Hočevarjeva je tudi menila, da so zadnji dvomi o delu KPK-ja povezani tudi z očitnim napredkom policije pri pregonu gospodarskega kriminala. Policija in KPK sta namreč kot pomembna stebra boja proti korupciji po njenih besedah "za nekatere vse bolj moteča".