Pristojni državni tožilec je pri preiskovalnem oddelku mariborskega okrožnega sodišča vložil zahtevo za preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve državnega organa zoper dve osebi. Po neuradnih informacijah gre za Ivana Štuheca in Franceta Cukjatija. Foto: BoBo
Pristojni državni tožilec je pri preiskovalnem oddelku mariborskega okrožnega sodišča vložil zahtevo za preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve državnega organa zoper dve osebi. Po neuradnih informacijah gre za Ivana Štuheca in Franceta Cukjatija. Foto: BoBo

Vodja mariborskega državnega tožilstva Drago Šketa je po navedbah Večera potrdil, da je pristojni državni tožilec pri preiskovalnem oddelku mariborskega okrožnega sodišča vložil zahtevo za preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve državnega organa zoper dve osebi. Po neuradnih informacijah gre za moralnega teologa Ivana Štuheca in predsednika Sveta SDS-a Franceta Cukjatija, ki sta delo KPK-ja po objavi poročila glede premoženjskega stanja Janeza Janše ostro kritizirala na javni tribuni Zbora za republiko v Lenartu konec januarja lani.

"Ob tem si postavljava vprašanje, ali je to pravna država, da vesoljna slovenska javnost prej izve za domnevno sprožene sodne postopke, kakor pa potencialno vpletene osebe. Kot državljana te države, v kateri se rado sklicuje na pravno državo, tako smeva pričakovati od pristojnega ministra za pravosodje in od drugih pravosodnih organov, da bodo sprožili postopek ugotavljanja, kdo daje informacije nepooblaščenim in v sodni postopek nevpletenim osebam prej kakor prizadetim," sta v odzivu zapisala Štuhec in Cukjati, ki jima zaradi morebitnega tovrstnega kaznivega dejanja grozi bodisi denarna kazen bodisi zapor do pol leta.

Predloge za pregon zoper nekatere osebe, ki so po mnenju KPK-ja storile kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, so v KPK-ju utemeljili z besedami, da je to edini primeren, pravni in dostojen način, da se institucija odzove na izrekanje neresničnih in žaljivih obdolžitev na račun državnih organov.

Preiskovalni sodnik mora zdaj predvidoma zaslišati osumljenca, preden sprejeme odločitev o zahtevi za preiskavo. Če se bo strinjal s tožilsko zahtevo, bo izdal sklep o preiskavi, v nasprotnem primeru pa bo po pisanju Dela o uvedbi preiskave odločal zunajobravnavni senat.