Ključno odločitev, ki je vodila v polom mariborske nadškofije, je sprejel škof Stres, trdi Dnevnik. (foto: BoBo) Foto:
Ključno odločitev, ki je vodila v polom mariborske nadškofije, je sprejel škof Stres, trdi Dnevnik. (foto: BoBo) Foto:

Tako v svoji sobotni izdaji piše ljubljanski Dnevnik, ki se sklicuje na dokumente, pridobljene od "dobro obveščenih mariborskih virov". Poleg Mirka Kraševca in Franca Krambergerja, ali celo bolj od njiju, so ob vrsti laičnih finančnih izvedencev za sprejemanje škodljivih odločitev po navedbah Dnevnika odgovorni: zdajšnji ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je sooblikoval in podpisal večino najškodljivejših odločitev in strategij, zdajšnji mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek, zdajšnji murskosoboški škof Peter Štumpf, zdajšnji celjski škof Stanko Lipovšek, vodja (nad)škofijske pisarne Janez Lesnik, prelat in kanonik Franc Zdolšek, kanonik Jože Goličnik in v manjši meri še nekatere druge posvečene osebe.

Ljubljanski nadškof Stres je bil za mariborskega pomožnega škofa imenovan leta 2000. V tej vlogi je do leta 2006, ko je bil imenovan za celjskega škofa, sodeloval pri vseh ključnih odločitvah v okviru škofijskega gospodarskega sveta (ŠGS). Kot piše časopis, je Stres ta pomemben organ s svojo avtoriteto obvladoval - do leta 2004 je postavljal svoje, večinoma laične kadre za finančno vodenje, z nasveti mu je pomagal tudi škof Turnšek. Kot kažejo dostopni podatki, je Stres po navedbah Dnevnika popolnoma obvladoval finančne posle in naložbe, kar je vodilo v finančni polom mariborske nadškofije.

Mirko Kraševec le grešni kozel
Za najusodnejšo se je izkazala odločitev, da škofija vloži denar v delnice Zvona Ena, da ga prevzame, piše Dnevnik. Ob tem dodaja, da naj bi prav za to odločitvijo, ki je "temeljni vzvod finančnega poloma in je bila sprejeta na pobudo in po naročilu ŠGS-ja (od 2001 je nastopal kot nekakšen nadzorni svet), kot glavni stal Anton Stres". Dnevnikovi dokumentirani podatki kažejo, da je zapisnike sej podpisoval prav on in ne škof Kramberger. Cerkveni molk o osebni odgovornosti vpletenih v mariborski finančni škandal je nedopusten, a razumljiv, ker je pri ključnih odločitvah, ki so se izkazale za napačne, po navedbah časopisa sodeloval sam vrh Cerkve. Mirko Krašovec naj bi kot ekonom v tej aferi le "odigral vlogo grešnega kozla", še trdi Dnevnik.