PRVI NIVO:
• če podjetje zamuja s plačilom, mu v prvih 24 dneh pošljemo tri pisne opomine (njihova strogost in teža sankcij za neplačnika se stopnjujeta),
• po drugem opominu za neplačnike prenehamo zalagati zaslužke in posredovati prosta dela,
• po tretjem opominu (pred tožbo) za podjetje ne izdajamo več napotnic,
• po vsakem pisnem opominu neplačnika pokličemo in se v pogovoru skušamo dogovoriti za čim hitrejše plačilo.
DRUGI NIVO:
• naša interna pravna služba pripravi potrebno dokumentacijo za vložitev izterjave na sodišče, hkrati še vedno kliče, včasih tudi obišče neplačnika in ga obvešča o posledicah neporavnave dolga,
• interna pravna služba urgira in pospešuje na sodišču že vložene zadeve, se udeležuje mediacij in vlaga druga pravna sredstva (rubeži, kazenske ovadbe), se prijavlja v stečajne postopke.
TRETJI NIVO:
• gre za vložene tožbe in izvršbe na sodišču,
• po 60 dneh zamude s plačilom podjetje javno objavimo na spletni strani www.neplacniki.info, da se lahko študentje in dijaki, ki delajo prek katerega koli študentskega servisa v Sloveniji izognejo delu v takem podjetju (podatke o neplačnikih na tej spletni strani objavljamo vsi večji servisi, ki pokrivamo več kot 80 % vse dejavnosti).
Proces izterjave honorarja za prav vsakega člana Študentskega servisa Maribor poteka sistematično in v več fazah. Začne se že pri izbiri posameznega poslovnega partnerja oz. delodajalca, in sicer s stalno, natančno evidenco, ki obsega pregled bonitete, bilančnega izida, morebitno blokado TRR-ja … vsem novim poslovnim partnerjem. Kar pomeni, da so še pred začetkom sodelovanja posamezni delodajalci izločeni in torej naši člani tako zaščiteni pred morebitnim neplačilom. Stalno in natančno evidenco pa vodimo tudi o vseh delodajalcih, s katerimi že sodelujemo. Le-te interno razvrščamo v razrede od 1 do 6, glede na njihovo plačilno sposobnost in jim skladno s tem omogočamo tudi različno dolge plačilne roke in akontirano izplačilo honorarja za dijake ali študente v naše breme. Proračunski uporabniki imajo tako npr. plačilni rok podaljšan na 33 dni od dneva izstavitve posameznega računa, večja in stabilna podjetja pa tudi do 60 dni in več. Vendar člani študentskega servisa, ki delo opravljajo pri delodajalcih, interno klasificiranih v razrede z dobro bonitentno oceno, podaljšanega roka za plačilo sploh ne občutijo, saj jim zaslužek, v celoti ali delno, v lastno breme izplača Študentski servis Maribor. Poleg tega omogočamo daljši plačilni rok, obročno odplačevanje ali zapiranje zapadlih terjatev s kompenzacijami, tudi podjetjem, ki sicer nimajo visoke bonitetne ocene, a so že dalj časa naši poslovni partnerji in jim tako v določenih obdobjih pomagamo prebroditi začasno finančno krizo. Tudi v teh primerih študentski servis svojim članom zaslužke zalaga, podjetjem pa na mesto bank nudi brezobrestno kreditiranje.
Da bi preveril, kaj se dogaja, kako pogosto dijaško in študentsko delo ostane neplačano in na kaj morajo biti dijaki in študenti, ko izbirajo delodajalca, pozorni, se je MMC obrnil na dva največja študentska servisa v Sloveniji - e-Študentski servis in Študentski servis Maribor (ŠSM).
Neplačnikom je treba kar naprej dihati za vrat
"Plačilno nedisciplino v slovenskem gospodarstvu dobro ponazarja podatek, da smo samo na e-Študentskem servisu v letu 2009 opravili 153.000 telefonskih klicev za izterjavo neplačnikov, poslali smo 41.000 pisnih opominov in po sodni poti izterjevali skoraj 500 delodajalcev," je situacijo za našo spletno stran slikovito popisal Sebastjan Česnik z e-Študentskega servisa. Končna slika je na srečo precej bolj mila, saj po besedah našega sogovornika na koncu neplačanih ostane le 0,1 odstotka vseh dijakov in študentov, ki so delo poiskali prek njihovega servisa.
Tako v e-Študentskem servisu kot v ŠSM-ju opozarjajo, da je neplačil dijakom in študentom zahvaljujoč sistematični in striktni izterjavi študentskih servisov v resnici 50-krat manj kot neplačil redno zaposlenim delavcem. Poleg tega študentski servisi v skoraj 90 odstotkih honorarje dijakom in študentom založijo, s čimer, kot poudarjajo, prevzamejo tveganje neplačila.
Plačilna nedisciplina največja pri majhnih delodajalcih
A dejstvo, da tudi študenti vse pogosteje delijo usodo delavcev, ki se bojijo za pošteno plačilo, ostaja. Jasmina Rutar iz ŠSM-ja je za MMC pojasnila, da je plačilna nedisciplina največja pri samostojnih podjetnikih, majhnih podjetjih in društvih. Na vprašanje, v katerih branžah je tveganje za neplačilo za dijake in študente največje, pa je odgovorila, da v tistih, ki jim je gospodarsko-finančna kriza na splošno povzročila največ težav, torej v gradbeništvu, tekstilni industriji ipd. Težave se pojavljajo tudi v gostinstvu in turizmu, je dodala.
Kaj morajo dijaki in študenti, ko izbirajo delo prek študentskega servisa, še vedeti oz. na kaj naj bodo še pozorni? Na opozorila, ki jih o posameznem delodajalcu prejmejo od nas, poziva Rutarjeva. Ob tem zatrjuje, da je za morebitno poznejšo izterjavo pomembno tudi, da vodijo natančno evidenco o opravljenih delovnih urah in da se dosledno dogovarjajo o urni postavki, ki jo je treba vpisati na napotnico za delo - to pa mora dijak oz. študent dvigniti še pred pričetkom dela.
Pred izbiro delodajalca kliknite na www.neplacniki.info
"Prav tako naj se že prvi delovni dan dogovorijo z delodajalcem, kateri datum v mesecu ali tednu je plačilni dan in naj ob morebitni zamudi nikar ne sprejemajo vmesnih gotovinskih izplačil ali pa celo vztrajajo na delu za istega delodajalca kljub neplačilu," je še opozorila, Česnik pa je dodal, da velja pred začetkom dela preveriti seznam neplačnikov študentskega dela (na www.neplacniki.info). Gre za aplikacijo, ki so jo v boju proti delodajalcem, ki ne plačujejo študentov, zaradi krize in posledično vedno večjega števila absolutnih neplačnikov z združenimi močmi vzpostavili nekateri študentski servisi, razlaga Rutarjeva.
Če se dijakom ali študentom vendarle zgodi, da opravijo delo prek študentske napotnice, zanj pa ne prejmejo zasluženih evrov, Česnik in Rutarjeva svetujeta, da se takoj obrnejo na matični študentski servis, saj je, kot pravi prvi predstavnik e-Študentskega servisa, "izterjava zaslužka ena od njegovih osnovnih in bistvenih nalog - še toliko bolj v času recesije". V njihovem servisu za pritiskanje na neplačnike porabijo že več kot četrtino svojega delovnega časa. Lani so tako za to dejavnost porabili kar 35.000 ur.
Servisi imajo močna orožja proti neplačnikom
"Študentski servisi imamo operativne in pravne možnosti pri izterjavi, lahko storimo vse in hkrati samo to, kar dopušča pravni okvir slovenske zakonodaje. Ob tem pa imamo proti neplačniku močne tržne vzvode, ki izhajajo iz narave našega dela, kot so prenehanje posredovanja prostih del za neplačnika, ne-izdajanje napotnic za neplačnika, javna objava neplačnika na www.neplacniki.info. Objava na www.neplacniki.info je signal tudi vsem drugim študentskim servisom, naj ukrepajo enako, tako da podjetja na koncu ostanejo brez dostopa do dela dijakov in študentov. Edini izhod za tako podjetje je, da poravna neplačane račune za študentsko delo," možnosti, ki jih imajo na voljo, popisuje Česnik.
Kriza pa ni vplivala le na pogostejše neplačevanje dijakov in študentov, temveč tudi na ponudbo študentskih del, ki se je precej zmanjšala. Po Česnikovih besedah je bilo stanje najslabše aprila lani, ko je bil upad kar 51-odstoten. Smernice se zdaj počasi popravljajo, še vedno pa je pod nivojem ponudbe iz primerljivih mesecev leta 2008, je popisal. Da je ponudba 19 odstotkov nižja, kot je bila pretekla leta, ugotavljajo tudi na ŠSM-ju. Rutarjeva pravi, da je to posledica prenehanja delovanja mnogih pravnih subjektov.
URNE POSTAVKE ZA ŠTUDENTSKO DELO
Lažja fizična dela: od 3,5€ do 4,5€
Težja fizična dela: tudi do 7€/h
Lažja administrativna dela: od 3,5€/h dalje
Zelo zahtevna administrativna dela: tudi do 10€/h
Prodaja: med 3 in 4 €/h (podjetja študentom pogosto dodajo še odstotke od prodaje)
Promocije: od 4€/h do 7€/h - odvisno od zahtevnosti, znanja, ki ga študent potrebuje za uspešno promocijo, boljše so plačane promocije med vikendi in v nočnih urah
Vir: e-Šudentski servis
Študentsko delo je dandanes sicer najlažje poiskati na področju prodaje, dela s strankami, trženja, anketiranja in gostinstva, pravi Česnik, Rutarjeva pa med deli, ki jih ni težko dobiti, našteva še tista na področjih administracije, proizvodnje, degustacije, čiščenja, klicanja (telefonist v klicnih centrih).
Povprečne urne postavke: 3 - 5 evrov
Nižanja urnih postavk v zadnjem letu in pol, kolikor časa Slovenijo preveva finančno-gospodarska kriza, ni bilo. Gibljejo se med tremi in petimi evri na uro, trdi predstavnica ŠSM-ja. V okoli 20 odstotkih sicer študenti niso plačani na uro, temveč glede na realizacijo projekta, na učinek, na anketo ipd., pa razlaga Česnik in opominja, da se plačila za študentsko delo med posameznimi regijami razlikujejo - najvišja so, kot je pričakovati - v osrednjeslovenski regiji.
PRVI NIVO:
• če podjetje zamuja s plačilom, mu v prvih 24 dneh pošljemo tri pisne opomine (njihova strogost in teža sankcij za neplačnika se stopnjujeta),
• po drugem opominu za neplačnike prenehamo zalagati zaslužke in posredovati prosta dela,
• po tretjem opominu (pred tožbo) za podjetje ne izdajamo več napotnic,
• po vsakem pisnem opominu neplačnika pokličemo in se v pogovoru skušamo dogovoriti za čim hitrejše plačilo.
DRUGI NIVO:
• naša interna pravna služba pripravi potrebno dokumentacijo za vložitev izterjave na sodišče, hkrati še vedno kliče, včasih tudi obišče neplačnika in ga obvešča o posledicah neporavnave dolga,
• interna pravna služba urgira in pospešuje na sodišču že vložene zadeve, se udeležuje mediacij in vlaga druga pravna sredstva (rubeži, kazenske ovadbe), se prijavlja v stečajne postopke.
TRETJI NIVO:
• gre za vložene tožbe in izvršbe na sodišču,
• po 60 dneh zamude s plačilom podjetje javno objavimo na spletni strani www.neplacniki.info, da se lahko študentje in dijaki, ki delajo prek katerega koli študentskega servisa v Sloveniji izognejo delu v takem podjetju (podatke o neplačnikih na tej spletni strani objavljamo vsi večji servisi, ki pokrivamo več kot 80 % vse dejavnosti).
Proces izterjave honorarja za prav vsakega člana Študentskega servisa Maribor poteka sistematično in v več fazah. Začne se že pri izbiri posameznega poslovnega partnerja oz. delodajalca, in sicer s stalno, natančno evidenco, ki obsega pregled bonitete, bilančnega izida, morebitno blokado TRR-ja … vsem novim poslovnim partnerjem. Kar pomeni, da so še pred začetkom sodelovanja posamezni delodajalci izločeni in torej naši člani tako zaščiteni pred morebitnim neplačilom. Stalno in natančno evidenco pa vodimo tudi o vseh delodajalcih, s katerimi že sodelujemo. Le-te interno razvrščamo v razrede od 1 do 6, glede na njihovo plačilno sposobnost in jim skladno s tem omogočamo tudi različno dolge plačilne roke in akontirano izplačilo honorarja za dijake ali študente v naše breme. Proračunski uporabniki imajo tako npr. plačilni rok podaljšan na 33 dni od dneva izstavitve posameznega računa, večja in stabilna podjetja pa tudi do 60 dni in več. Vendar člani študentskega servisa, ki delo opravljajo pri delodajalcih, interno klasificiranih v razrede z dobro bonitentno oceno, podaljšanega roka za plačilo sploh ne občutijo, saj jim zaslužek, v celoti ali delno, v lastno breme izplača Študentski servis Maribor. Poleg tega omogočamo daljši plačilni rok, obročno odplačevanje ali zapiranje zapadlih terjatev s kompenzacijami, tudi podjetjem, ki sicer nimajo visoke bonitetne ocene, a so že dalj časa naši poslovni partnerji in jim tako v določenih obdobjih pomagamo prebroditi začasno finančno krizo. Tudi v teh primerih študentski servis svojim članom zaslužke zalaga, podjetjem pa na mesto bank nudi brezobrestno kreditiranje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje