Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 20 glasov
Ocenite to novico!
| NA KAKŠEN NAČIN ŠTUDENTU, KI JE OSTAL BREZ PLAČILA, POMAGA E-ŠTUDENTSKI SERVIS? | ||
| PRVI NIVO: • če podjetje zamuja s plačilom, mu v prvih 24 dneh pošljemo tri pisne opomine (njihova strogost in teža sankcij za neplačnika se stopnjujeta), • po drugem opominu za neplačnike prenehamo zalagati zaslužke in posredovati prosta dela, • po tretjem opominu (pred tožbo) za podjetje ne izdajamo več napotnic, • po vsakem pisnem opominu neplačnika pokličemo in se v pogovoru skušamo dogovoriti za čim hitrejše plačilo. DRUGI NIVO: • naša interna pravna služba pripravi potrebno dokumentacijo za vložitev izterjave na sodišče, hkrati še vedno kliče, včasih tudi obišče neplačnika in ga obvešča o posledicah neporavnave dolga, • interna pravna služba urgira in pospešuje na sodišču že vložene zadeve, se udeležuje mediacij in vlaga druga pravna sredstva (rubeži, kazenske ovadbe), se prijavlja v stečajne postopke. TRETJI NIVO: • gre za vložene tožbe in izvršbe na sodišču, • po 60 dneh zamude s plačilom podjetje javno objavimo na spletni strani www.neplacniki.info, da se lahko študentje in dijaki, ki delajo prek katerega koli študentskega servisa v Sloveniji izognejo delu v takem podjetju (podatke o neplačnikih na tej spletni strani objavljamo vsi večji servisi, ki pokrivamo več kot 80 % vse dejavnosti). |
||
| NA KAKŠEN NAČIN ŠTUDENTU, KI JE OSTAL BREZ PLAČILA, POMAGA ŠTUDENTSKI SERVIS MARIBOR? | ||
| Proces izterjave honorarja za prav vsakega člana Študentskega servisa Maribor poteka sistematično in v več fazah. Začne se že pri izbiri posameznega poslovnega partnerja oz. delodajalca, in sicer s stalno, natančno evidenco, ki obsega pregled bonitete, bilančnega izida, morebitno blokado TRR-ja … vsem novim poslovnim partnerjem. Kar pomeni, da so še pred začetkom sodelovanja posamezni delodajalci izločeni in torej naši člani tako zaščiteni pred morebitnim neplačilom. Stalno in natančno evidenco pa vodimo tudi o vseh delodajalcih, s katerimi že sodelujemo. Le-te interno razvrščamo v razrede od 1 do 6, glede na njihovo plačilno sposobnost in jim skladno s tem omogočamo tudi različno dolge plačilne roke in akontirano izplačilo honorarja za dijake ali študente v naše breme. Proračunski uporabniki imajo tako npr. plačilni rok podaljšan na 33 dni od dneva izstavitve posameznega računa, večja in stabilna podjetja pa tudi do 60 dni in več. Vendar člani študentskega servisa, ki delo opravljajo pri delodajalcih, interno klasificiranih v razrede z dobro bonitentno oceno, podaljšanega roka za plačilo sploh ne občutijo, saj jim zaslužek, v celoti ali delno, v lastno breme izplača Študentski servis Maribor. Poleg tega omogočamo daljši plačilni rok, obročno odplačevanje ali zapiranje zapadlih terjatev s kompenzacijami, tudi podjetjem, ki sicer nimajo visoke bonitetne ocene, a so že dalj časa naši poslovni partnerji in jim tako v določenih obdobjih pomagamo prebroditi začasno finančno krizo. Tudi v teh primerih študentski servis svojim članom zaslužke zalaga, podjetjem pa na mesto bank nudi brezobrestno kreditiranje. |
||
Vrsta tistih, ki so v teh časih spoznali, kako je, če za svoje delo ne dobiš plačila, je vse daljša. Ob številnih delavcih na plačo namreč zaman čaka tudi vse več študentov.
Da bi preveril, kaj se dogaja, kako pogosto dijaško in študentsko delo ostane neplačano in na kaj morajo biti dijaki in študenti, ko izbirajo delodajalca, pozorni, se je MMC obrnil na dva največja študentska servisa v Sloveniji - e-Študentski servis in Študentski servis Maribor (ŠSM).
Neplačnikom je treba kar naprej dihati za vrat
"Plačilno nedisciplino v slovenskem gospodarstvu dobro ponazarja podatek, da smo samo na e-Študentskem servisu v letu 2009 opravili 153.000 telefonskih klicev za izterjavo neplačnikov, poslali smo 41.000 pisnih opominov in po sodni poti izterjevali skoraj 500 delodajalcev," je situacijo za našo spletno stran slikovito popisal Sebastjan Česnik z e-Študentskega servisa. Končna slika je na srečo precej bolj mila, saj po besedah našega sogovornika na koncu neplačanih ostane le 0,1 odstotka vseh dijakov in študentov, ki so delo poiskali prek njihovega servisa.
Tako v e-Študentskem servisu kot v ŠSM-ju opozarjajo, da je neplačil dijakom in študentom zahvaljujoč sistematični in striktni izterjavi študentskih servisov v resnici 50-krat manj kot neplačil redno zaposlenim delavcem. Poleg tega študentski servisi v skoraj 90 odstotkih honorarje dijakom in študentom založijo, s čimer, kot poudarjajo, prevzamejo tveganje neplačila.
Plačilna nedisciplina največja pri majhnih delodajalcih
A dejstvo, da tudi študenti vse pogosteje delijo usodo delavcev, ki se bojijo za pošteno plačilo, ostaja. Jasmina Rutar iz ŠSM-ja je za MMC pojasnila, da je plačilna nedisciplina največja pri samostojnih podjetnikih, majhnih podjetjih in društvih. Na vprašanje, v katerih branžah je tveganje za neplačilo za dijake in študente največje, pa je odgovorila, da v tistih, ki jim je gospodarsko-finančna kriza na splošno povzročila največ težav, torej v gradbeništvu, tekstilni industriji ipd. Težave se pojavljajo tudi v gostinstvu in turizmu, je dodala.
Kaj morajo dijaki in študenti, ko izbirajo delo prek študentskega servisa, še vedeti oz. na kaj naj bodo še pozorni? Na opozorila, ki jih o posameznem delodajalcu prejmejo od nas, poziva Rutarjeva. Ob tem zatrjuje, da je za morebitno poznejšo izterjavo pomembno tudi, da vodijo natančno evidenco o opravljenih delovnih urah in da se dosledno dogovarjajo o urni postavki, ki jo je treba vpisati na napotnico za delo - to pa mora dijak oz. študent dvigniti še pred pričetkom dela.
Pred izbiro delodajalca kliknite na www.neplacniki.info
"Prav tako naj se že prvi delovni dan dogovorijo z delodajalcem, kateri datum v mesecu ali tednu je plačilni dan in naj ob morebitni zamudi nikar ne sprejemajo vmesnih gotovinskih izplačil ali pa celo vztrajajo na delu za istega delodajalca kljub neplačilu," je še opozorila, Česnik pa je dodal, da velja pred začetkom dela preveriti seznam neplačnikov študentskega dela (na www.neplacniki.info). Gre za aplikacijo, ki so jo v boju proti delodajalcem, ki ne plačujejo študentov, zaradi krize in posledično vedno večjega števila absolutnih neplačnikov z združenimi močmi vzpostavili nekateri študentski servisi, razlaga Rutarjeva.
Če se dijakom ali študentom vendarle zgodi, da opravijo delo prek študentske napotnice, zanj pa ne prejmejo zasluženih evrov, Česnik in Rutarjeva svetujeta, da se takoj obrnejo na matični študentski servis, saj je, kot pravi prvi predstavnik e-Študentskega servisa, "izterjava zaslužka ena od njegovih osnovnih in bistvenih nalog - še toliko bolj v času recesije". V njihovem servisu za pritiskanje na neplačnike porabijo že več kot četrtino svojega delovnega časa. Lani so tako za to dejavnost porabili kar 35.000 ur.
Servisi imajo močna orožja proti neplačnikom
"Študentski servisi imamo operativne in pravne možnosti pri izterjavi, lahko storimo vse in hkrati samo to, kar dopušča pravni okvir slovenske zakonodaje. Ob tem pa imamo proti neplačniku močne tržne vzvode, ki izhajajo iz narave našega dela, kot so prenehanje posredovanja prostih del za neplačnika, ne-izdajanje napotnic za neplačnika, javna objava neplačnika na www.neplacniki.info. Objava na www.neplacniki.info je signal tudi vsem drugim študentskim servisom, naj ukrepajo enako, tako da podjetja na koncu ostanejo brez dostopa do dela dijakov in študentov. Edini izhod za tako podjetje je, da poravna neplačane račune za študentsko delo," možnosti, ki jih imajo na voljo, popisuje Česnik.
URNE POSTAVKE ZA ŠTUDENTSKO DELO
|
Povprečne urne postavke: 3 - 5 evrov
Nižanja urnih postavk v zadnjem letu in pol, kolikor časa Slovenijo preveva finančno-gospodarska kriza, ni bilo. Gibljejo se med tremi in petimi evri na uro, trdi predstavnica ŠSM-ja. V okoli 20 odstotkih sicer študenti niso plačani na uro, temveč glede na realizacijo projekta, na učinek, na anketo ipd., pa razlaga Česnik in opominja, da se plačila za študentsko delo med posameznimi regijami razlikujejo - najvišja so, kot je pričakovati - v osrednjeslovenski regiji.
Tisti, ki ste v podmladkih strank pa za desno.
Ne piši če ne veš. Servisi dobijo ca. 3,5 % od 14 % provzije. To pa je močna razlika.
Zato pa so skoraj vsi manjši servisi propadli, saj moraš imeti maso, da preživiš s temi procenti.
In kaj misliš da so bančni krediti, ki ji servisi najemajo za akontiranje, zastonj?!
Imajo pa kadrovske agencije 10 % provizijo, to pa je res. Ne pa študentski servisi.
35.000 ur porabljenih za izterjavo v enem letu. Če jih ne bi porabil servis, bi jih moral študent sam ali pa tastari od dijaka. S tem, da bi morali najemati drage odvetniške tarife, dajati dopust, da bi se hodili tožarit na sodišče, plačevat takse in čakati leta na razplet.
Malo se ozri po svetu - v drugih državah študentje jemljejo kredite, da lahko doštudirajo. Pri nas pa lahko prideš do izobrazbe skoraj brezplačno, kljub temu pa se študentje stalno nekaj pritožujejo.
Torej, vsak maturant, ki opravi maturo se lahko vpiše na študij. Osebno sem prepričan da vsaj 40% tistih maturantov sploh ne bi smelo imeti pravico se vpisati na fakulteto, saj nimajo minimuma potrebnih znanj, da bi lahko brez večjih težav opravili prvi letnik fakultete. Zato, ker je status študenta ugoden, vsi, ki ne nameravajo študirati, poskušajo čim dlje obdržati status, saj če se redno zaposlijo, bodo imeli manjše plače na istih delovnih mestih.
Zato je potrebna temeljita reforma visokošolskega sistema. Če bi npr. uvedli plačilo vseh subvencij in šolnine za vsak letnik, ki ga bodo študenti ponavljali, takoj bo opazen padec števil študentov.
Nadaljne težave so nesorazmerne številke vpisnih mest in prostih delovnih mest, še posebej na področju družboslovja in humanistike. Fakultete so znižale kriterije in so povečale vpisna mesta, ker so pa študiji "in", se jih ogromno ljudi, ki ne ve kaj bi počeli, se je tam vpisalo. Posledica je, da vsi tisti, ki so proti koncu študija vlečejo absolventski staž ali vpisujejo zaporedne študije, zato da bi lahko preživeli, ker alternativa je Zavod za zaposlovanje in socialna podpora. Dela ni. Vseeno pa so še naprej najbolj popularni študiji na področju družboslovja in humanistike.
Študentskim servisom in študentskim organizacijam pa vsekakor odgovarja to, da bi bilo čimveč študentov in čimveč dela preko ŠS. Študentske organizacije dobijo nekaj odstotkov od vsake napotnice.
Tako da študentsko delo, če bi bilo dovoljeno PRAVIM študentom, ne bi predstavljalo noben problem, ker bi večina delala v času poletja, oz. bi delali tisti, ki rabijo za preživetje. Ne bi bilo zlorabe statusa študenta.
Za ubit se.
morda sem res preveč na grobo povedal.
a želel sem reči, da se je vsak sam odločil oz. da vsak sam žanje kar je sejal. in da za stanje med delavci pač niso/nismo krivi študentje ali študentski servisi.
vsekakor se pa zavedam, da potrebujemo vse poklice. ampak za stanje med delavci niso krivi študentje. navsezadnje pri marsikaterem podjetju študentje pokrijejo razne konice dela kot cenena delovna sila. ob morebitni prepovedi dela študentom, bo treba zaposliti za te konice kakega delavca, ki je neprimerno dražji...kje bodo jemali denar zanj pa verjetno veš.
sem mnenja, da za stanje med delavci so krive večje ribe. razni kramarji in podobni. če se prav spomnim, so pred leti študentje zaslužili okoli 7 miljonov eur/leto. en kramar pokasira pa miljon kar tako. kje so šele ostali menedžerji, direktorji, stečajni upravitelji, nadzorniki, itd itd...
če delavec ne dobi plače nevem zakaj jo lahko dobi direktor. če podjetje propade in je dolžno še nevemkoliko plač delavcem, nevem zakaj si bajne odpravnine izplačujejo nadzorniki in razni stečajni upravitelji..? itd...
pa še nekaj, uvedel bi količnik med maximalno in minimalno plačo v podjetju. recimo 7. če delavec dobi 800 eur, lahko direktor max 5600 eur. odpravnina pa naj bo določena iz povprečne plače v podjetju ali pa 80% povprečne plače in 20% lasne plače. itd...
ampak normalno, poslanci ne bodo pljuvali v lastno skledo. svojim nastavljenim direktorjem, ki so hkrati še njihovi prijatelji ali sorodniki pač ne bodo grenili življenja. raje se ukvarjajo z študenti, kjer je enostavno manipulirati z javnostjo, hkrati pa so doležni velike javne in politične pozornosti.
in še nekaj. študentsko delo je čisto ok. problem je le, ker ni nadzora.ker ni nadzora se lahko študentsko delo izkorišča, zlorablja, itd... in potem zaradi teh nastradamo vsi.
Ali ste ga zbrisali zato ker sem rekel, da se ponuja delo, ki OČITNO ni namenjeno resnim študentom npr. komercialni potnik, za dlje časa, zahtevane vsaj 2 leti delavnioh izkušenj na tem področju. Kakšn študent ma 2 leti izkušenj na tem področju in bo delal še 1x tolko, kater faks bo ta študent naredu in kdaj?!? Očitno se tu išče nekdo za redno vendar, da dela na tujo napotnico in se s tem izigrava zakon! Diplomiran ekonomist pa pride na razgovor za taisto službo pa ga zavrnejo ker iščejo študenta za delo, ki bi ga moral opravljat po vseh pravilih redni zaposleni!
Študentom pa so ŠS in ŠOU tako oprali možgane, s članki podobnimi tem, da mislijo da so nujno zlo, pa niso, drugje po svetu in evropi jih nimajo pa študentje vseeno lahko delajo in zaslužijo!
Še enkrat Študentski servis = Oglasna deska
Študentsko delo ukinit!!!
Od prijateljice sin dela v neki trgovini za živali na ptuju ... je rekla, da že 3 mesece ni vidla denarja, ki ga zelo rabi. Sami namreč živijo zelo skromno, rešuje, oz jih je, to, da sin dela tam in zase zasluži, tako da imajo dovolj. Zdaj pa ni denarja in ne volje, zraven tega še more hoditi v šolo.
Naša država je na robu propada!
si pa spet omenil frizerke in ličarje...upam,da si boš z svojo diplomo sam postrigel lase in pokrpal svoj bmw...
Če boš "prilezel" do diplome si res neboš zaslužil solidne službe...razen če boš diplomiral z odliko...
nikoili nisem omenil, da bi morali imeti 90% folka izobraženih.
omenil sem, da je vsak izbral svojo usodo. danes veš, koliko boš plačan kot delavec. sedaj je pač tvoja izbira, kaj želiš narediti iz svojega življenja.
in še ena zgodba; nisem bil največji frajer v klasu in nevemkaj še vse. pa bom vseeno prilezel do diplome in solidne službe. tisti ki pa so bili frajerji pa danes delajo kot frizerke, ličarji, in podobno. pač, njihov problem.
Si pač eden izmed tistih,ki misliš,da vsi živimo na račun tistih,ki sedijo po pisarnah...Brez Murinih šivilij nebi imel na maturancu obleke,Brez zidarjev nebi imel hiše,brez pekov nebi jedel kruha,brez kmeta nebi imel mleka,brez čevlarja bi bil bos in prav hecen bi izgledal,da bi z svojo diplomo hodil bos in brez strehe nad glavo po svetu!...zato te prosim,da če si že Tadejstein bodi tako razgledan in pazi kaj pišeš!!
svetujem ti da predno govoriš bedarije in neke postavke za delo študenta 5 eur na uro malo razmisliš in se postaviš v kožo delodajalcev, ki so na prepihu in pod hudo konkurenco z Vzhoda. Sam imam tekstilno proizvodnjo in v zadnjem času opažam da se v trgovini prodaja čedalje več stvari ki so narejene Made in China. Razlika v ceni med našim in Kitajskim izdelkov je 3 eur. S tem da je pri nas prvovrsten material narejen v Sloveniji in tudi po prvem pranju ne potrebuješ šivilje za popravilo izdelka. S tem ko si plačal 3 eur več Si dal službo najmanj 3 ljudem službo (na letni ravni in pri nakupu slovenskih izdelkov). Oba delavca sta v proizvodnji, ki pa dejansko ustvarja pravo dodano vrednost in prodaja nekih storitev in druge megle. Sicer ti pa svetujem da, ker si tako radodaren narediš svoje podjetje vloži svoj denar (ne podedovan s strani staršev) in da te vidim kako boš potem zagovarjal svoje teze.
....da pač šiva za 500 eur v muri ....
delavec je imel priložnost, da bi prav tako študiral, užival subvencije pri hrani, prevozu, stanovanju...
da pač šiva za 50 eur v muri je pač to njegov problem, ne problem študentov in študentskih servisov.
@mirko s trojan
veš, da obdržiš status treba pač narediti letnik. in niso vsi faxi kot nek fdv, kjer narediš tri seminarske pa imaš narejen letnik.
in ni kot nekoč, ko si lahko vsak letnik ponavljal ali pavziral. to lahko sedaj koristiš le enkrat v celotnem študiju.
@urkeman
tudi jaz sem delal pred skoraj desetimi leti za 440 sit/h v meku na čopovi...
ampak veš, nekoč je bil žeton za trolo 65 sit (0,27 eur), danes pa je žeton oz. ena vožnja z trolo 0,80 eur...
Največji minus pa je to, da ti pokvarjeni študentski servisi sploh sprejmejo oglas za delo od podjetja, ki ponuja urno postavko pod 5€ na uro. Saj smo leta 2010, pa nekateri delajo kot sužnji za 3€ ali manj. Delodajalcem se pa samo smeji. Študentski servis pa ne naredi popolnoma nič, njih zanima samo, da dobijo na koncu tistih 10%. Zato bi bilo potrebno ukiniti te servise!
Kdaj bomo mi večni sužnji Slovenci že končno stopili skupaj in se uprli temu, kar se dogaja?
Možnosti regulacije tega problema je več, ena od njih pa tale:
- če se razume študentsko delo kakor nujen korektiv socialnemu stanju, kar se tako rado naglaša, potem bi bilo smiselno uporabiti princip socialne diferenciacije, torej kdor se težje preživlja ima večje možnosti in UGODNOSTI pri študentskem delu.
Pod ugodnosti bi se lahko popredalčkalo - bolje plačana dela, zanesljivost plačila, manjši procent za ŠS in prednost na listi čakajočih. Ob tem pa seveda drastične kazni za kršitelje vseh pogodbenih strani.
Inšpekcije pa naj že jutri obiščejo vse ŠS in preverijo zakonitost delovanja ŠS. Ker, če je res, da je plačanih samo 0,1 % vseh del potem ni nobenega problema ob zakonsko predpisanem 0,8 % rizičnem skladu.
Upamo samo lahko, da potem za te študente, ki bi zahtevali svoje varstvo to nebo zadnje delo, ki ga bodo dobili preko ŠS.
mar ne bi bilo lepše (čeprav utopično), če bi ostali, ki imajo sedaj probleme, bili brez problemov?!?
ampak ne, če jaz trpim, naj trpijo tudi ostali.. Slovenci smo res zakon z našo miselnostjo..cccc
v p... totalno
Mislim, da je sama ekonomska shema v Sloveniji totalno zgrešena! Slovenska industrija je edina, ki proizvaja denar, da ga lahko javni sektor troši! Ob tem je industrija preveč obdavčena, v javnem sektorju pa zaposleni dobijo predobre plače! Ob takšnem javnem sektorju, ki ga imamo, bi morali imeti trikrat večjo industrijo, da bi ta sistem lahko normalno funkcioniral, povrh vsega pa trgovin je ne vem koliko...
V glavnem, študentje morajo tudi to občutit, saj se je vsaka sprememba začela ravno zaradi nezadovoljstva študentov in je za sabo potegnila maso! Mislim, da smo temu dogodku zelo blizu! Ljudstvo nima za osnovno preživetje, nezadovoljstvo se veča, lahko se kaj kmalu zgodi, da bo počilo!
Ne me narobe razumet - ne podpiram vlečenja statusa do 28. leta in zabušavanje! AMPAK: nekateri so res primorani delati, saj doma ali nimajo denarja, ali pa si želijo biti čim prej neodvisni od starševskih sredstev..
Tudi sam sem delal stotine in stotine ur tekom svojega študentskega staža, pa mi je to kvečjemu pomagalo pri cenjenju vloženega dela, nabiranju prepotrebnih delovnih izkušenj, itd.
Res je, da ne moremo enačiti različne vrste študentskega dela (ali celo posojanje napotnic) med sabo..toda zanima me, koliko politikov, gospodarstvenikov, funkcionarjev dela kaj več od nekaterih študentov, pa jih ponavadi nihče ne obrekuje, češ samo čas zapravljajo in nič pametnega ne delajo..
Treba je spremeniti zakonodajo, to je res, toda resnično me moti negativna nastrojenost nekaterih (ne bom ugibal, katerih) skupin ljudi ali posameznikov proti študentom in študentskemu delu kar tako, iz principa..
Drugače pa popolnoma obsojam (predvsem) neizplačevanje zakonsko pripadajočih prihodkov delavcem in študentom!
Lep pozdrav
O tem večina študentov seveda ne ve nič, prav tako pa te informacije ne bodo dali na študentskih servisih - kljub temu da z neizplačili kršijo zakonodajo.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=77588
24. člen
(rizični sklad)
(1) Agencija mora vsako leto, ko je ugotovljen dejanski prihodek iz koncesijske dejavnosti za preteklo leto, na podlagi tega oblikovati rizični sklad v višini 0,8% od prihodka iz koncesijske dejavnosti v preteklem letu za primer neplačila delodajalcev za opravljena dela dijakov in študentov in določiti način koriščenja sredstev sklada tako, da v svojem splošnem aktu oblikujejo merila upravičenosti, vrstnega reda izplačil, roke ter pravila evidentiranja poslovnih dogodkov v zvezi s terjatvami. Sredstva rizičnega sklada se smejo uporabiti za plačilo dela dijakom ali študentom ter sodne takse.
Zaradi zgoraj omenjenega ni ta članek nič drugega kot PR študentskih servisov. Naloga ŠS je tudi ta, da ščitijo študente pred plačilno nesposobnostjo podjetij. ŠS-ji tega seveda ne počnejo - kljub predpisanemu rizičnemu skladu.
Samo tako, da ob obvezni proviziji in monopolu lahko pobirajo smetano. Naj za ta denar nekaj naredijo. Poglejte malo nazaj, koliko daje ŠOS in ŠS za socialno šibke študente. Nekaj promil svojih monopolnih prihodkov. Žal je tako ŠOS kot ŠS v službi politike in politikanstva ne pa v službi študentov. Ker, če bi bili v službi študentov potem bi že davno založili svoja sredstva in izplačali študentom zaslužen denar. Sami pa bi poskrbeli za izterjavo.
Danes se nihče ne vpraša kaj pa je z množico malih podjetnikov, ki so jih velike gradbene firme pahnile v stečaj, kolioko delovnih mest je bilo izgubljenih, koliko družin je na robu preživetja. To so veliko večji problemi.
Hvala bogu, vsaj do denarja bo malo več spoštovanja.....
Včasih smo delali za 300 SIT na uro v proivodnji, pa za 350 SIT na prodani salomonov oglasnik, itd...Zdj pa če študentu ne daš 4 evre, te že čudno gleda!!?! Halo!
Ker, če je res da je neplačanih samo 0,1 % je to ob 10 % proviziji ŠS kaplja v morje. SŠ so leta in leta bogato živeli na račun delodajalcev in zmedene zakonodaje okoli študentskega dela. prav bi bilo, da bi tudi oni dali del pogače za redno plačevanje in potem sami izterjali terjatve od dolžnikov. Po moje ni samo stvar študentov za plačilo. Tudi SŠ bi morali prevzeti del odgovornosti.
Kako lahko plačuje ŠOS nekemu ''Golobiču'' Magenti nekaj milijonov EU za nepotrebno telefonsko plačevanje bonov, ne zmore pa skupaj s ŠS ustvariti sklad za poravnavo dela študentov, katerim provizijo veselo zaračunava in se bogatijo vsi.
Lahko ste prepričani, da če bi bilo to organizirano tako, da bi študentje svoj denar dobili, založili pa bi ga ŠS bi ti hitro ukrepali, da si povrnejo svoja sredstva. Je za razmislit.
V tej kriznih časih bi tako bili na boljšem študentje. ŠS in ŠOS pa bi lahko vsaj delno upravičili svoj obstoj.
a prav je da jih banda izkoriščevalska ne plačuje? matr enih čudakov v tej državi, čudno da nismo še bolj v banani
Gre za kakšen drug servis?
Sicer pa sem tudi jaz mnenja, da bi bilo potrebno zakonodajo na tem področju krepko prevetriti, če ne celo postaviti na glavo.
Pred kakšnim dobrim tednom je bil na 'vročem stolu' vala 202 gospodič, ki sliši na ime Štromajer (ali nekaj takega), ki je govoril hitreje od vsakega italjana, rdeča nit njegovega traktata pa je bila, da se on neskončno žrtvuje v korist študentov, dobrih 40 ur tedensko za slabega jurja in pol neto... zraven pa verjetno še študira, hodi na predavanja, sestanke itd.
Ostalih ugodnosti funkcije pa ni želel oddrdrati, pač to gre zraven.
In od kje denar?
Zaslužijo mu ga študentje preko študentskega servisa.