Oba analitika, ko opisujeta potencialne predvolilne teme, obsojata medije. Eden meni, da pomagajo desnici, drugi pa, da so preveč naklonjeni levici. Foto: BoBo
Oba analitika, ko opisujeta potencialne predvolilne teme, obsojata medije. Eden meni, da pomagajo desnici, drugi pa, da so preveč naklonjeni levici. Foto: BoBo


VLADO MIHELJAK:
"Zakaj je Zoran Janković zmagal na volitvah 2006? Ne zato, ker je neko novo ime, ker ni bil prej politik, ampak zato, ker so ga ljudje iz Mercatorja poznali po njegovi operativosti. Zanimivo. V Mercatorju ni funkcioniral nič drugače kot zdaj. Tudi tedaj je šel z glavo skozi zid ali beton, kot pravijo obtožnice. Ampak je dosegel rezultate. /.../ In po tem so ga presodili. Saj to je zdaj vprašanje. Eden na to gleda tako, drugi drugače. Eden pozitivno, drugi negativno."


BOŠTJAN M. TURK:
"Stožice so Jankovićev balon napihnile do skrajnosti: bo počil pred volitvami ali trenutek po njih, je najbolj pomembno vprašanje. Počil pa bo: 10. oktober je datum zadnje Jankovićeve kandidature v državi: po tem bo veliko večino časa vlagal v dejavnost, ki trenutno zaposluje Hildo Tovšak."


VLADO MIHELJAK:
" Nekdo, ki je pred 14 dnevi prijavil stalno bivališče v Ljubljani in reče, da mu je toliko do nje, da bi rad bil župan, temu ljudje, seveda, ne verjamejo - ne glede na to, iz katere stranke prihaja."

BOŠTJAN M. TURK:
"Žal mi je, da kandidatka za županjo v Ljubljani ne govori bolj eksplicitnega jezika. Na ta način, kot se predstavlja zdaj, tvega veliko več, kot sploh utegne slutiti."
Časopisi
Boštjan M. Türk o vlogi medijev med predvolilno kampanjo: "Pričakovati pa je, glede na ustanavljanje medijske arbitraže, ki bo sankcionirala alternativo režimskim medijem, medijski boj na ravni tranzicijskonovinarstvo (Mitja Meršol, Miša Molk, Jurij Gustinčič…) proti tisti deli civilnega novinarstva, ki pripadajo Združenju novinarjev in publicistov. Razgledani ljudje se bodo vprašali, kam pa smo v dvajsetih letih demokracije prispeli." Foto: BoBo

Volitve bodo odraz stanja v državi, vse pa je odvisno od udeležbe. Če bo ta velika, se pa res utegne kaj premakniti. Sicer pa najverjetneje ne. Kandidate, ki prispevajo k izredni udeležbi, pri nas tudi ubijajo. Od leta devetdeset, ko ni več Ivana Krambergerja, tudi volilna udeležba peša.

Boštjan M. Turk za MMC
Pavel Rupar
Vlado Miheljak o tem, ali pričakuje kakšno veliko predvolilno zgodbo iz manjših občin: "Manjša ko je občina, večja je zgodba - ampak samo za lokalno okolje. Mene to, kar se je zgodilo v Tržiču (nedavni spor o žalitvah, ki sta ga imela županska kandidata Pavel Rupar in Borut Sajovic, op. a.), zelo malo zadeva. Mi pa ni vseeno, kdo bo moj župan ali županja." Foto: BoBo

Ljudje vedo, da se takoj, ko nastopijo stranke, začne kupčkanje, mešetarjenje ipd. Lokalne liste so navadno bolj operativne in so transideološke. Praviloma so v nestrankarskih listah predstavniki iz različnih interesnih sfer, vsi pa imajo neke skupne interese, skupne odnose do komunalnega sistema, do mesta, krajevne skupnosti ipd.

Vlado Miheljak za MMC pojasnjuje, od kod trend porasta odločanja za neodvisne županske in svetniške kandidate.
Okepnik
Boštjan M. Turk o vlogi afere Patria v predvolilni kampanji: "Na neki način jo je že zaznamoval evergrin nikdar dokazljive in z ničemer podprte Patrie. Glavni promotor afere je postal celo podpredsednik komisije za preprečevanje korupcije. Zdravnik zdravi sebe samega!? Sicer pa bo volilna kampanja zaznamovana predvsem z dogodki na državni ravni. Dokaz naše nezrelosti in tega, da smo še zelo daleč od normalne družbe." Foto: EPA
Volišče
Vlado Miheljak o nestrankarskih listah: "Nestrankarska lista je lahko paravan za nepriljubljene stranke na lokalni ravni. Županski kandidat si, na primer, naredi Listo Vlada Miheljaka, Vlado Miheljak pa je, kar je splošno znano v Sloveniji, kandidat SDS-a. Pogosto je torej strankarska lista pravzaprav le okvir, okoli katerega lahko neka stranka ali kandidat pritegne še druge ljudi." Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek

Pred nami je torej trideset dni predvolilne kampanje oz. čas, ki bo lahko odločilno vplival na volivčevo presojo in na to, kako sladko ali kislo se bo 10. oktobra smejalo lokalnim in strankarskim listam ter kako neodvisnim in strankarskim kandidatom za župane. Še preden pa opišemo, kaj je mogoče v tem času pričakovati, velja pojasniti nekaj specifik, ki opredeljujejo lokalne volitve v primerjavi z državnozborskimi. O vsem tem se je MMC pogovarjal s političnima analitikoma Vladom Miheljakom in Boštjanom M. Turkom.

Miheljak: Ljudi bodo zanimale ceste, ne pa ideologija
Začnimo na začetku. Medtem ko pri izbiranju predstavnikov v DZ-ju državljani večinoma upoštevajo svojo vrednostno in ideološko opredeljenost, "se pravi tehtajo, na koncu pa gredo najverjetneje voliti svojega", na lokalnih volitvah veliko bolj upoštevajo programe in obljube kandidatov, je prepričan Miheljak.

"Ljudje, ko presojajo kandidate, presojajo iz svoje čisto konkretne situacije, življenjskih problemov, pri čemer ugotavljajo, kdo na lokalnem nivoju bi jih bil najbolj sposoben razrešiti," je poudaril in si za primer sposodil ljubljanskega župana: "V Ljubljani bo verjetno zmagal Zoran Janković. Pa ne zato, ker bi bil večini blizu s svojim političnim in individualnim slogom, torej vrednostno, temveč zato, ker jim daje občutek, da bi lahko preko njega razreševali nekatere svoje potrebe." Sogovornik je torej prepričan, da volivce v tem smislu zanima, ali bo narejena cesta, ali si bo nekdo upal cesto zapreti za promet, ali bo postavljen stadion, ki se ga obljublja že 40 let ipd.

Turk: (Levi) kandidati se (lahko) promovirajo z mediji
In če je torej politični psiholog prepričan, da bodo v predvolilnem obdobju odločale lokalno, ne pa nacionalno obarvane teme, njegov kolega Turk verjame v nasprotno - da se bo torej volilo glede na splošno politično podobo oz. glede na zgodbe, ki tudi sicer določajo utrip v državi. Volitve po njegovih besedah bolj, kot smo pripravljeni priznati, določa "t. i. mehak tip prehoda oz. nedorečena tranzicija, v kateri je nekdanja nomenklatura ohranila celoto gospodarske, sodne in medijske moči". Prav mediji so namreč tisti, s katerimi se lahko neki kandidat za župana oz. za občinskega svetnika najbolj promovira, je zatrdil sogovornik.

Pri tem je spomnil na brezplačnik Dobro jutro, za katerega pravi, da bi bil lahko glede na njegovo "vpreženost" v promocijo "tranzicijske levice" ali časopis SD-ja ali časopis Jankovićeve liste. "Ne bi bilo slabo, če bi kateri od študentov novinarstva na to temo napravil kakšen seminar - takšnega zlorabljanja javnega prostora namreč na Zahodu ne poznajo," je dodal.

Turk: Ljudje utrujeni od uradne politike
Na MMC-jevo vprašanje, kako si razlaga rezultat raziskave Slovenski utrip, po katerem bi skoraj 43 odstotkov volilnih upravičencev na volitvah volilo eno izmed lokalnih list, ne pa strankarske, je odgovoril, da so ljudje utrujeni od uradne politike. "Ker smo samocenzurirani, si ne upamo dati priložnosti t. i. demokratični alternativi, kajti že dve desetletji poslušamo, da so vsi isti. Vendar, kot je ugotavljal Ivan Štuhec, /.../ demokratična opozicija ni imela priložnosti dokazati, da je tudi ona 'ista'," je dejal.

Državljani se po njegovih besedah za "lokalne" (nestrankarske) "faktorje" odločajo zato, ker v njih vidijo neki dodatek k splošni ponudbi. Pri tem je spomnil na Listo za čisto pitno vodo v Ljubljani, ki se zavzema za razrešitev zanj perečega problema ljubljanskega vodovoda in kanalizacije.

Miheljak: Janković bo - če bo - zmagal zaradi opravljenega dela
Kaj je torej mogoče glede na vse povedano pričakovati od predvolilne kampanje? Miheljak meni, da bo imela več ravni in da bo posebna kategorija Ljubljana. Prav prestolnica bo namreč, kot napoveduje, tisti prostor, kjer bo potekal tudi tipični ideološki spopad, sicer značilen za volitve v DZ: "Eno bo Ljubljana, drugo pa vse ostalo, kjer bo šlo za spopad za boljšo ureditev mesta, boljšo komunalno ureditev. Za majhne stvari."

Toda tudi v glavnem mestu bo Janković, če bo volivce prepričal še enkrat, na koncu zmagal zato, ker so bili meščani zadovoljni s tem, kako je uredil nabrežje Ljubljanice, Staro Ljubljano, kako je obnovil Slovensko in Prešernovo cesto ipd., ne pa zato, ker je, denimo, na parlamentarnih volitvah leta 2008 pomagal na oblast levici, pravi.

Stožice: Jankovićev plus ali bitje platu zvona?
V ljubljanski tekmi za oblast bodo gotovo večkrat omenjene tudi Stožice. Če Turk medijem tudi na tej točki očita, da so pomagali pri realizaciji projekta omenjenega športnega parka, Miheljak to stališče povsem zavrača. Ugotavlja namreč, da je ravno obratno in da mediji levico, ali bolje Jankovića, v resnici "sesuvajo": "Tu gre za zanimivo povezavo med opozicijo in med mediji, ki je ne razumem čisto. Denimo veliki naslovi, da voda teče na parkirišče (Športnega parka Stožice, op. a.). Seveda teče, če ni strehe. Saj voda teče tudi na javna parkirišča, ki niso pokrita. In tako je tudi tu, če je nad garažo še vedno gradbišče," je kritičen. Kljub temu je prepričan, da Stožice županu ne bodo škodile. "Morda te zgodbe lahko prepričajo kakšnega neodločnega volivca, ampak mislim, da težko. Mislim, da so Stožice točno to, kar so si Ljubljančani želeli," ocenjuje, to pa po njegovem dokazuje tudi obisk prvih športnih prireditev v objektu.

Turk zastopa diametralno nasprotna stališča. Po njegovem gre za projekt, "po katerem bo desetletje državljane bolela glava, tako globoko je župan zadolžil prestolnico". Stožice so, kot trdi, Jankovićev balon napihnile do skrajnosti. Počil bo pred volitvami ali takoj po njih, enkrat v tem času pa zagotovo, ugotavlja in dodaja, da bo 10. oktober datum "zadnje Jankovićeve kandidature v državi - po tem bo veliko večino časa vlagal v dejavnost, ki trenutno zaposluje Hildo Tovšak".
Miheljak pohvalil Kanglerja, Turk ne
Z analitikoma pa se vendarle nismo pogovarjali le o morebitnih temah, ki bi lahko zaznamovale Ljubljano, temveč tudi o tem, kje se bodo lomila kopja v Mariboru - bo to morda Pandurjev center? Analitika pravita, da ne. "Pandurjev center na koncu ostane Mariborčanom. Mislim, da ljudje to podcenjujejo. O Kanglerju , o njegovem okusu, rafiniranosti si lahko mislijo, kar hočejo. /.../ Ampak glavno za župana ni to, da ima dober okus, temveč da vzpostavlja infrastrukturne pogoje za to, da se v mestu odvija kulturno, socialno življenje, šport. Janković in Kangler, ki sta si sicer po svojih zgodbah zelo različna, sta to omogočila," je Miheljak stopil v bran prvemu možu Maribora Francu Kanglerju. Tudi tu večjega poenotenja s Turkom ni bilo, saj ta analitik meni, da aktualni župan štajerske prestolnice ni dovolj posodobil. In čeprav je "Maribor stoletja za Ljubljano in Celjem", Kanglerju priznava, da je medijsko spreten in bo gotovo dobil še en mandat.

Precej bolj pozitivno je Turk ocenil delo koprskega župana Borisa Popoviča, ki mu je "uspelo to, kar Kanglerju ni - iz Kopra je napravil lepo mesto, brez socialističnih primesi v arhitekturi in splošni krajini". Miheljak pa je ob tej priložnosti pritrdil Popovičevemu očitku na račun ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvedbo jesenskih volitev v največjem mestu na Obali: "To je nekaj nepredstavljivega, da neko pomembno mesto ne more izvajati svoje ustavne pravice, da organizira volitve in izvoli svoje zastopnike, predstavnike. Zame je to nekaj skrajno neodgovornega od vseh, ki bi to morali razrešiti pravi čas, pa niso. Pa je bilo časa za vprašanje Ankarana dovolj."

Patrie praktično ne bo ali je v resnici že?
Da analitika deli tudi pogled na to, kako pomembno vlogo bodo v naslednjih dneh odigrale nacionalne teme, smo že omenili. V tem kontekstu seveda ni šlo brez afere Patria. Politični psiholog je, kot je glede na njegova že navedena stališča mogoče pričakovati, menil, da ta zgodba kampanje ne bo zaznamovala. Verjame sicer, da se bo pojavilo nekaj njenih elementov in da bodo iz obeh političnih polov leteli očitki o koruptivnosti, dvomi pa, da bi imelo vse skupaj kakšen večji obseg, "saj z lokalnimi volitvami nima najmanjše zveze". Če bi to temo kdo odpiral, bi bilo nedostojno, je poudaril, saj bi bilo po njegovem prepričanju to isto, kot če bi se županski kandidat namesto z volilnim telesom ukvarjal s svojimi protikandidati.

Volilno kampanjo je "evergrin nikdar dokazljive in z ničemer podprte Patrie" že obarval, pa ocenjuje Turk. "Mislim, da je kampanja že tukaj in se ne bo bistveno spreminjala. Medijska združenja in njihovi protagonisti bodo napravili vse, da bi zmanjšali možnosti SDS-u: nekaj bo iz Patrie, spet nekaj iz kakšne orožarske afere."

Pesimistična sklepna napoved glede poteka kampanje
Turk torej pričakuje umazano predvolilno obdobje. "Politično življenje v državi je umazano, to pa zaradi univerzalnega razloga, o katerem sem že ničkolikokrat pisal. Rok Praprotnik je primer tega - 'elitni' novinar, ki je v javni prostor posegal pretežno prek nikdar dokazanih spekulacij, če ne laži - takšni sta aferi Sova in Patria. Ne morete pričakovati normalne kampanje, dokler takšni primeri niso sankcionirani," je pesimističen. V Sloveniji smo po njegovem priča hlapčevski igri skrivalnic, v kateri politiki lezejo vase in si nihče ne upa z besedo na plan. Tranzicijska elita je povzročila, da na površje prihajajo ljudje, ki tam nimajo kaj iskati, "poglejte samo Zares po Mateju Lahovniku. Laž, prilizovanje, hujskanje, medijske manipulacije in kar je še teh nečed: od zore do mraka, od mraka do dne /.../. Kakšne naj pa potem bodo volitve oz. vzdušje ob njih?"
Bolj umirjeno je sklenil Miheljak, ki je sicer napovedal, da bo predvolilna kampanja zagotovo zelo groba v Ljubljani in morda še v Mariboru, drugod pa verjetno ne bo tako hudo.



VLADO MIHELJAK:
"Zakaj je Zoran Janković zmagal na volitvah 2006? Ne zato, ker je neko novo ime, ker ni bil prej politik, ampak zato, ker so ga ljudje iz Mercatorja poznali po njegovi operativosti. Zanimivo. V Mercatorju ni funkcioniral nič drugače kot zdaj. Tudi tedaj je šel z glavo skozi zid ali beton, kot pravijo obtožnice. Ampak je dosegel rezultate. /.../ In po tem so ga presodili. Saj to je zdaj vprašanje. Eden na to gleda tako, drugi drugače. Eden pozitivno, drugi negativno."


BOŠTJAN M. TURK:
"Stožice so Jankovićev balon napihnile do skrajnosti: bo počil pred volitvami ali trenutek po njih, je najbolj pomembno vprašanje. Počil pa bo: 10. oktober je datum zadnje Jankovićeve kandidature v državi: po tem bo veliko večino časa vlagal v dejavnost, ki trenutno zaposluje Hildo Tovšak."


VLADO MIHELJAK:
" Nekdo, ki je pred 14 dnevi prijavil stalno bivališče v Ljubljani in reče, da mu je toliko do nje, da bi rad bil župan, temu ljudje, seveda, ne verjamejo - ne glede na to, iz katere stranke prihaja."

BOŠTJAN M. TURK:
"Žal mi je, da kandidatka za županjo v Ljubljani ne govori bolj eksplicitnega jezika. Na ta način, kot se predstavlja zdaj, tvega veliko več, kot sploh utegne slutiti."

Volitve bodo odraz stanja v državi, vse pa je odvisno od udeležbe. Če bo ta velika, se pa res utegne kaj premakniti. Sicer pa najverjetneje ne. Kandidate, ki prispevajo k izredni udeležbi, pri nas tudi ubijajo. Od leta devetdeset, ko ni več Ivana Krambergerja, tudi volilna udeležba peša.

Boštjan M. Turk za MMC

Ljudje vedo, da se takoj, ko nastopijo stranke, začne kupčkanje, mešetarjenje ipd. Lokalne liste so navadno bolj operativne in so transideološke. Praviloma so v nestrankarskih listah predstavniki iz različnih interesnih sfer, vsi pa imajo neke skupne interese, skupne odnose do komunalnega sistema, do mesta, krajevne skupnosti ipd.

Vlado Miheljak za MMC pojasnjuje, od kod trend porasta odločanja za neodvisne županske in svetniške kandidate.