Vaša ocena: 
Ocena 3,5 od 19 glasov
Ocenite to novico!
| Iz naslova malega dela bodo tudi brezposelni in upokojenci plačevali za štipendije študentov. | ||
| Ljubo Germič | ||
| Imeli smo že boljši nadzor, ko je bilo treba iz študentskega servisa poslati podatke na davčno upravo, kar smo ukinili, ker se nikomur ni ljubilo prelagati papirjev. | ||
| Alenka Jeraj | ||
Po petih urah razprave o amandmajih je odbor za delo zakonu o malem delu prižgal zeleno luč za razpravo v parlamentu.
Parlamentarni odbor je obravnaval predlog zakona o malem delu. Največ isker se je kresalo pri amandmajih k četrtem členu, ki določa omejitve pri malem delu, in sicer glede števila ur, ki jih lahko opravi delavec, kot tudi glede števila ur, ki se jih lahko opravi pri enem delodajalcu.
Pri četrtem členu je bil sprejet amandma, po katerem se urna postavka usklajuje enkrat letno s povprečno plačo, ker lahko sistem z leti postane neskladen s stroški za življenske potrebščine.
Koalicija: Skrb je odveč
Večino opozicijskih poslancev in predstavnike sindikatov je skrbelo predvsem to, da bi malo delo postalo prevladujoča oblika dela, ki bi sčasoma prevladala nad "velikim" delom. Poslanci koalicije so odgovarjali, da je skrb glede tega odveč.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je povedala, da bo bistvena prednost novega zakona o malem delu v primerjavi z zdajšnjim sistemom t. i. "Centralna evidenca o malem delu", ki bo zagotavljala tekoče podatke o opravljenih urah in doseženem prihodku na posameznika, hkrati pa omogočala ustrezno spremljanje ter učinkovit nadzor nad izvajanjem malega dela.
Šoba: Skrbi me za mojo prihodnost
Predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba je pojasnila, da se z novim zakonom ne strinjajo, "ker je, z izjemo nekaj členov, slab". "Skrbi me, kaj bo ob uvedbi tega zakona, skrbi me za mojo prihodnost, saj bodo za tako delo konkurirali tudi drugi ljudje."
Prepričana je, da je s takim zakonom ogrožena socialna varnost diplomantov. Mladi so namreč po njenem mnenju najbolj ogrožena skupina. "Ali je hiša z lepimi okni primerna za vselitev," je Šoba karikirala zakon z nekaj dobrimi členi. Izpostavila je še to, da študentske organizacije niso imele možnosti pri pripravi zakona.
Jeraj: S problemi, ki bodo sledili, se bodo ukvarjali drugi
Alenka Jeraj je povedala, da imajo v SDS-u težave s podporo zakonu. Povedala je, da ostajajo pri stališču, da težko narediš dober zakon za tri tako različne skupine, kot so upokojenci, študentje in brezposelni. "Skupaj tlačimo nekaj, kar ne gre. Na ta način stvari ni dobro urejati," je pojasnila in dodala, da omejitve pri študentskem delu že obstajajo.
"Imeli smo že boljši nadzor, ko je bilo treba iz študentskega servisa poslati podatke na davčno upravo, kar smo ukinili, ker se nikomur ni ljubilo prelagati papirjev. Želim si, da bi spejeli zakon, ki bi predstavljal bistveno izboljšavo fleksibilnosti trga dela, uvajamo pa še bolj komplicirane zadeve. S problemi, ki bodo sledili, se bo nato ukvarjal nekdo drug," je razložila.
Levanič: Zakon je dobro pripravljen
Dejan Levanič iz poslanske skupine Socialnih demokratov je prepričan, da je zakon dobro pripravljen. Po njegovih besedah zakon sledi dvema ciljema, in sicer, "prvi cilj je zagotavljanje socialne varnosti mlademu človeku, ki je danes nima, in drugi cilj je, da naj študent študira".
Levanič pravi, da predlog zakona o malem delu zagotovlja tudi, da bo lahko študent, ki ne bo dobil plačila, tega dobil iz t. i. rizičnega sklada. "Malo delo ni veliko sranje, temveč pridobitev," meni Levanič.
Zakon o urejanju trga dela pripravljen za parlamentarno razpravo
Pred obravnavo zakona o malem delu so člani odbora za delo brez glasu proti sprejeli vse amandmaje k zakonu o urejanju trga dela. Glasovanje o amandmajih je potekalo brez zapletov, prav tako pri večini predlaganih amandmajev ni bilo razprave, ki bi zaostrila stališča med vlado, opozicijo in socialnimi partnerji.
Zakon o urejanju trga dela bo nadomestil obstoječi zakon iz leta 1991. Ključni cilj novega zakona je uvajanje koncepta varne prožnosti na trgu dela v Republiki Sloveniji. Ta cilj bo dosežen v povezavi s spremembami sistemskih zakonov, ki urejajo delovna razmerja in sistem socialne varnosti na eni strani ter povečano vlogo aktivne politike zaposlovanja in večjo varnostjo brezposelnih na drugi strani.
Namen zakona o urejanju trga dela je povečati varnost iskalcev zaposlitve
Namen zakona je tudi povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena. Zakon med drugim zvišuje nadomestila za čas brezposelnosti, širi krog upravičencev do nadomestil in krepi vlogo aktivne politike zaposlovanja.
jst pa predvsem opazim tiste,. ki naj bi (redno) delali, pa se imajo čik-kofe pavze po 2 uri ipd. in ne samo v ljubljani. in ponavadi se taki najbolj derejo..
Vseeno je kar zanimivo, da tudi BBC poroča o tem.
Prevalje - odkrito novo grobišče povojnih pobojev
BBC: World War II mass grave found in Slovenia
A mass grave from the end of World War II has been discovered in Slovenia.
http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-11223612
Sem jo mar spregledal?!?
P.S.: mimogrede tudi ostali naši mediji molčijo o tem :(
Zakon podpiram. Sam neumno se mi zdi da bo en upokojenc lahk tut tako delo delal. Če sem prav razumel to.
Kje bodo pa razpisi za delo? zdj k nav več študentskih servisov. PA kako bo z nakazovanji. A bomo kšne pogodbe mogl podpisat tisti k bomo delal al kako. Kako bo zdj z zavarovanjem. Prej si bil pri servisu zavarovan.
Veliko je vprašanj. Upam da se bo uredilo.
Po drugi strani sem dobila občutek, da je vedno več dijakov, ki dela tudi preko šolskega leta ob delavnikuh. zato ni kriv študentski servi ampak potrošniška družba. vedno več stvari imamo na razpolago in tudi hočemo jih vedno več. Ukinitev dela ni rešitev. Treba je spremenit družbo.
Če pa je cilj vlade , da bi podjetja več zapošljevala kot najemala delovno silo preko študentskega a servisa, sem prepričana, da bi se dalo marsikaj narediti na strani delodajalcev. Naj bo večjo nadzor nad delovnimi kjesti,ki zapoleljujeo šrudente in se uvede neka normativa na primer ppo klikih urah priložnostnega ali študentskega dela je delovno mesto primerno za redno zapolitev. Nadzor je enostaven:študentske napotnice oz število delovnih ur na določenempodročju dela oz iz določenega delovnega mesta. (pač primer, da se marsikaj.)
Ja, študenti študirajo, vendar so stari večkot dvajset let. Čas je, da razbremenujo starše in grejo svojo pot. Naj delajo, naj se uvedejo tudi davki, čeje to potrebno.
moj komentar je bil vezan na tistih 200 eur mesečno. dejstvo je, da študent, ki ne prihaja iz ljubljane, se med vikendi občasno vozi domov, če si sam plačuje najemnino za stanovanje, se ne prehranjuje v fensi restavracijah, ne kadi, praktično ne žurira, se vozi s trolo ipd., danes zelo zelo težko pride pod 220 eur. (do dvesto pa prideš, če si vzameš čas in hodiš od trgovine do trgovine in izbiraš, kaj je kje ceneje.)
Kot študent predavanja niso bila obvezna ( zakaj bi potem zapravljal čas ), zvečer namesto spat obvezno na zabavo (povprečno 50€), prvomajske počitnice sem preživel na Pag, seveda poleti je bilo potrebno spet na Pag, in ker se pozimi spodobi it smučat je bilo normalno da sem se odpravil tudi tja.
Seveda sem potem doštudiral in opravil neverjetno število izpitov 2 meseca predem mi je potekel status absolventa.
In sedaj mi je jasno NISEM DELAL DA BI LAHKO ŠTUDIRAL, DELAL SEM DA SEM SE LAHKO ZABAVAL!!!
RTVSLO, to je neumnost, spet enačite pijavke iz študentskih servisov in ŠOU-ov z navadnimi študenti, ki so večinoma za spremembe.
sam pa vem da so študentje ki so največ delali in pavzirali, za ta denar potovali, popivali, kadili... če plača delavka s 500euri in štirimi otroci davke, potem jih lahko tudi en študent.
ella mae, če ste revni boš dobila dom. če niste so starši dolžni plačat stanovanje. včasih moraš tudi stisnit zobe in živet v dvoposteljni sobi.
najrevnejši študenti ki sem jih poznal niso nikoli delali prek leta, pač pa so stisnili zobe in delali čez poletje. delali so pa predvsem tisti ki so ta denar porabili za luksuz (in ja, tudi vožnje z lastnim avtom namesto z drugimi ali z javnim prevozom je luksuz).
Se bojim, da malo pretiravaš. Ko sem bil jaz kake 3 ali 4 leta nazaj v študentu (mestni log) sem plačeval okrog 13000 SIT (malo več kot 50 €). Vem, da so cene šel gor, ampak 130 € je skoraj trikrat več. Najemnine privatnih stanovanj pa so seveda druga štorija. Se pa absolutno strinjam, da najemnina še zdaleč ni edini strošek in 200 € se hitro nabere.
Jaz se z zakonom o malem delu večinoma strinjam, res je, da ni idealen in bi rabil nekaj popravkov. Recimo ukinitev študentskih servisov je korak v pravo smer. Tudi tako finančno močno podprtega ŠOSA sigurno ne rabimo. Tako bi se lahko našel denar za štipendije, bi moral biti cilj, da študentom ne bi bilo treba delati več, kot to predpisuje zakon o malem delu. Nisem proti študentskemu delu, sem pa proti sistemu, ko je študentsko delo za veliko študentov nujno. To je narobe.
Če se bo pa s tem zakonom malo omejila poplava nenadzorovanega dela prek študentskih napotnic (halo, da si že vsak drugi kupi status oz. se vpiše na neke brezvezne višje šole, ki živijo samo od šolnin svojih navideznih študentov, ki nikoli ne prestopijo praga predavalnice), pa skrajni čas. Čeprav v to zadnje dvomim.
Glavno da se lahko hvalimo v Evropi koliko populacije gre pri nas študirat.
a) da bodo totalno vsi delavci postali "mali delavci" (študenti imajo tu kar prav),
b) da bo država po novem pobirala davke tudi tam, kjer jih dosedaj ni (ker klientelistični priseski na proračun rabijo več in več denarja...). G. Svetlik - minister za delo, družino in socialne zadeve - ko se je govorilo o izkoriščanju začasnih delavcev, ste pleteničili, da je to stvar "pogodbenih odnosov med delavcem in delodajalcem", zdaj bi nas pa radi vse spravili na suženjsko delo pod kapitalom, kjer nas bo kapital lahko z danes na jutri vrgel na cesto.
SRAM VAS BODI! Vi niste minister za delo in socialne zadeve - vi ste minister za kapital!
Ne mi basat da nimate za živet.
če grem po igriški ulici vidim same študentke na čiku in kavici-piru.
Drugi ljudje? A gospodična je pa zaradi visoke javne funkcije kao nekaj več vredna kot ostali in bi rada imela dobro plačano delavno mesto rezervirano izključno zase! Dobrodošla v svetu konkurence!!
Bitch!
DA.
LPP po novem z oktobrom: 34 eur
mobitel itak paket: 19 eur
kosila v menzi marjetica (najcenejša): 35 eur
itd itd
kje so šele skripte, zvezki, itd...
- na stomatologiji zobna proteza stane tudi preko 400 eur...o cenah knjig raje nebi...
- koliko so razne bukle na pravu nebi razlagal...
- plakati na arhitekturi so 15-20 eur, več na leto. materjal za makete minimalno 100 eur letno. računalnik najcenejši 500 eur, sam na takem ne morš ne rendrirat, ne risat, ne photoshopirat.
- itd itd itd
sam mam srečo da sem sem blizu Ljubljane, a vseeno rabim vsaj 150 eur na mesec za vse mesečne stroške...!
kaj pa šele tisti, ki morajo plačati stanovanje, hrano, prevoz za vikende, itd...?
malo delo ti omogoča zaslužek do 2500€
če to deliš z 12 dobiš dobrih 200€ na mesec. ali boš rekel da je to premalo za študij?
da vas vidimo poslanci če ste ljudje razuma ali sužnji kapitala
A se tebi zdi da študenti delajo zaradi veselja do dela ali zaradi tega ker pač je treba imet denar za stroške študija?
Pa prosim ne mi o tem da je študij zastonj ker NI!
Študentje naj študirajo, ostali naj delajo....