Tokrat so želeli na dogodku izpostaviti kazenskopravna in ustavnopravna vprašanja, politično razsežnost pa tokrat pustiti ob strani, sta uvodoma pojasnila predsednik sveta inštituta Bernard Brščič in pobudnik dogodka Lovro Šturm.

Nekaj primerov, kjer se po njegovih navedbah kažejo nedoslednosti, napake in tudi nezakonitosti, je izpostavil Franci Matoz, zagovornik Janeza Janše. Obtožni predlog, ki ga je vložila takratna tožilka Branka Zobec Hrastar, je označil kot nekakovosten, nepopoln in slabo pripravljen.

Občutek ima, da je tožilka imela potrebo, da obdolži Janšo, čeprav v tisti fazi in tudi pozneje ni bilo nikakršnih dokazov, na podlagi katerih bi lahko utemeljeno sklepali, da je storil očitano kaznivo dejanje. "Veliko je napisanega, malo konkretiziranega," je povzel Matoz.

Matoz upa, da bo kdo odgovarjal
Ponovil je, da niso bili opredeljeni kraj, čas ali način, če pa tega ne veš, sodišču ne moreš dokazati, da to ni res, meni Matoz. Med drugim se je dotaknil nekaterih elektronskih sporočil, skozi katera se je utemeljevala Janševa krivda. Iz njih so sicer izhajali nekateri datumi, a jih po Matozovih besedah ni nihče preverjal, čeprav bi za Janšo kot takrat varovano osebo to lahko storili.

Problematiziral je tudi verodostojnost in resničnost zapisanega v nekaterih sporočilih in ugotavljal, da je tožilka v obrazložitev obtožnega predloga vnesla nekatere dokaze, za katere je bilo že takrat znano, da so neresnični. Sodnica pa bi po njegovih besedah morala tak obtožni predlog opustiti. Janšev odvetnik zato upa, da se bo tudi v Sloveniji začel uporabljati člen, da sodnik, ki zavestno krši pravo, za to odgovarja.
Sledijo novi kolokviji
Tudi Ivan Bele s Pravne fakultete Univerze v Mariboru je ocenil, da v tem primeru manjkajo splošne modalitete kaznivega dejanja, kot so čas, kraj, način, kar mora biti po njegovih besedah ugotovljeno v vsakem primeru, sicer dejanja sploh ni mogoče obravnavati.
Ustavnopravne kršitve je izpostavil tudi nekdanji predsednik ustavnega sodišča Šturm. Načelo pravne države zahteva jasnost in določnost vseh pravnih aktov, zlasti pa neodvisnost in nepristranskost sodnikov, je poudaril.
Na inštitutu napovedujejo, da bodo tovrstne kolokvije nadaljevali, pripraviti nameravajo tudi zbornik, v katerega bodo vključili še prispevke nekaterih, ki se današnjega dogodka niso mogli udeležiti. V zadevi Patria pa bodo objavili tudi gradivo, ki bo vsebovalo obtožni predlog, zaključne besede tožilca, zagovornikov, obtožencev, izrek sodbe ipd.