Finančni minister Mramor naj bi vodjema obeh sindikalnih pogajalskih skupin predstavil finančno stanje in opisal manevrski prostor za plačno maso ter druge stroške dela v javnem sektorju za prihodnje leto.

Spomnil naj bi ju, da je javnofinančni primanjkljaj treba zmanjšati pod zahtevane tri odstotke BDP-ja, za kar pa zgolj naj prenos trenutno veljavnih varčevalnih ukrepov v naslednje leto ne bi bil dovolj. Minister naj bi na sestanku izrazil pričakovanje, da bo vlada s sindikati dosegla dogovor o obvladovanju plačne mase v prihodnjem letu.

V nasprotnem primeru naj bi iz EU-ja že prihajala opozorila o scenarijih poseganja v plače in druge prejemke. Če dogovora ne bo, naj bi vladi preostalo znižanje plač z interventnim zakonom, in sicer za kar sedem odstotkov.

Sindikati za zdaj še ostajajo na svojem bregu
To bi zelo zaostrilo odnose med vlado in sindikati. Ti so privolili le v prenos trenutno veljavnih ukrepov, kar pa bi pomenilo skoraj 130 milijonov evrov manj od načrtovanega prihranka.

Mramor naj bi v ponedeljek tudi pojasnjeval, da so prihranke poskusili poiskati po vseh ministrstvih, a da jih bolj ne morejo "stisniti". Spomnil naj bi tudi, da so upokojencem zagotovili določeno dodatno vsoto in da se v to ne more posegati, ker da so se tako dogovorili s Karlom Erjavcem.

Mramor naj bi predsednika konfederacije sindikatov javnega sektorja Štruklja in vodjo pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Ščernjaviča vprašal tudi, ali bi sindikati privolili v znižanje plač, če bi vlada v dogovor zapisala zagotovilo, da se bodo plače od 1. januarja 2016 zviševale glede na rast BDP-ja. Mramor bo scenarije in posledice, ki bi sledile, če dogovora ne bo, predvidoma pojasnil tudi drugim predstavnikom sindikatov javnega sektorja, in sicer na sredinem nadaljevanju pogajanj.