Policistov je skoraj pol manj kot v ponedeljek in torek. Foto: RTV SLO
Policistov je skoraj pol manj kot v ponedeljek in torek. Foto: RTV SLO
Območje pri Hotizi
Stališči Slovenije in Hrvaške glede razmejitve se razlikujeta. Foto: RTV SLO

Hrvaški delavci so na levem bregu Mure, za katerega bi morala po dogovoru skrbeti slovenska stran, spet začeli obnovo nasipov. Policisti dogajanje le opazujejo, na ozemlje, ki spada pod hrvaški kataster, pa ne hodijo.

S tem naj bi hrvaški delavci kršili dva dni star dogovor, da bodo dela na spornem območju do preklica ustavljena.

Hrvaški premier Sanader je za hrvaški radio dejal, da je njegova vlada v nenehnem stiku s slovensko, dela ob Muri pa so po njegovih besedah namenjena varnosti državljanov pred poplavami. O težavah bi se morali pogovarjati strokovnjaki, da bo življenje ob meji lažje, meni Sanader. "Meje je treba spoštovati," pravi in dodaja, da je treba ljudem ob Muri pomagati.

HTV: Dela zaradi slabega vremena ustavljena
Hrvaška televizija HTV je zjutraj poročala, da so dela na območju Hotize ustavljena zaradi slabega vremena.

Kot je dodala hrvaška televizija, so s hrvaškega zunanjega ministrstva sporočili, da so o nadaljevanju gradnje več kot tri kilometre dolgega nasipa obvestili slovensko stran, čeprav soglasja Slovenije za gradnjo ne potrebujejo.

Slovenska policija je v ponedeljek opozorila hrvaške delavce, da izvajajo naloge brez ustreznih dovoljenj, nato pa sta se po navedbah slovenske policije hrvaška in slovenska stran dogovorili o prenehanju del do preklica.

Zaplet je nastal na območju, kjer meja med Slovenijo in Hrvaško še ni določena. Hrvaški delavci so v ponedeljek začeli odstranjevati drevje in graditi pot od mejnega prehoda do zaselka Mirišče. Delali so na zemljiščih, ki so v slovenski lasti, a v hrvaškem katastru.

Brez dogovora o meji
Slovenija in Hrvaška se o razmejitvi na tem območju še nista dogovorili. V slovenski beli knjigi o meji s Hrvaško je reka Mura, ki je naravna meja, v zadnjem stoletju večkrat spreminjala svoj tok, čemur katastrske meje niso sledile. To pa je razlog, da okoli 800 hektarjev katastrsko hrvaških območij leži na levem bregu Mure, 260 hektarjev katastrsko slovenskih občin pa na desnem.

Slovensko stališče je, da se pri določanju pripadnosti območij na levem bregu Mure in katastrsko slovenskih območji na desnem bregu izhaja iz stanja na dan 26. junija 1991. Takrat je sodno oblast na teh območjih izvajala Slovenija.

Stališče Hrvaške je, da so na levem bregu Mure njena vsa zemljišča, ki so v hrvaškem katastru. Na desnem bregu Hrvaška zagovarja enaka stališča, ob tem pa zanika nezakonito priključitev 207 hektarjev katastrsko slovenskih zemljišč v letih od 1956 do 1957, še piše v beli knjigi.