Po besedah glavnega tajnika sindikata Branimirja Štruklja bo to ena največjih stavk pri nas, zagotovo pa najštevilčnejša v javnem sektorju od osamosvojitve Slovenije.

Glasovanje o stavki se je končalo v sredo. Predsednica komisije za ugotavljanje rezultatov Petra Koritnik je pojasnila, da so v roku prejeli zapisnike o glasovanju iz 707 zavodov, h glasovanju so jih pozvali v 767 zavodih.

Glasovanja se je po njenih navedbah udeležilo 39.469 (76 odstotkov) od 51.905 zaposlenih v zavodih, na katerih je organiziran Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).

Za stavko je glasovalo 94,2 odstotka tistih, ki so se udeležili glasovanja, 2283 oziroma 5,8 odstotka jih je glasovalo proti. Stavko so izglasovali v 683 zavodih, je še navedla Koritnikova.

Velik shod v Ljubljani
Štrukelj je napovedal, da se bo stavka 14. februarja začela z velikim shodom v Ljubljani, na posameznih zavodih pa bodo ostale stavkovne straže. S tem stavka ne bo končana, prekinjena bo tistega dne ob 22. uri in se bo prilagajala dogodkom za pogajalsko mizo. Torej se bo stavka lahko tudi obnovila, prav tako ni izključeno, da bi se razširila še na druge dele javnega sektorja, je pojasnil.

Po njegovih navedbah ni dvoma, da bodo osnovne in srednje šole 14. februarja zaprte, o tem, na kakšen način bodo stavkali v vrtcih, dijaških domovih in glasbenih šolah, pa se bodo še dogovorili.

Stavkovne zahteve so "zvišanje osnovnih plač učiteljic in učiteljev ter drugih izobraževalk in izobraževalcev od vrtcev do univerze", ustrezno ovrednotenje razredniškega dela in regres za letni dopust v letu 2018 v višini 1.200 evrov bruto za vse zaposlene z minimalno ali nižjo osnovno plačo.

Koprivnikar: Zahteve presegajo pol milijarde
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v odzivu pojasnil, da so do zdaj s pogajalskimi partnerji korektno sodelovali in vodili pogajalski proces, vlada pa je dosledno realizirala dane oziroma podpisane zahteve. Napovedane stavkovne dejavnosti z zahtevami finančno krepko presegajo pol milijarde evrov, je ocenil.

"Rast plač v javnem sektorju je še vzdržna glede na gospodarsko rast, varčevalni ukrepi se ukinjajo in število zaposlenih v neposrednih storitvah za državljane se postopno povečuje. To so pozitivni trendi, ki se dogajajo v okviru dogovorjenih možnosti in postopnega okrevanja družbe kot celote," je pojasnil.

Trenutno napovedane stavkovne dejavnosti z različnimi zahtevami pa po njegovih ocenah predstavljajo radikalen poseg, ki pomeni "korenito prerazporeditev sredstev v družbi, za katero z namenom celovitega odziva na številne zahteve različnih sindikatov potrebujemo širši družbeni konsenz".