Lokalnih volitev v Kopru zaradi pobude Ankarančanov ne bo. Foto: MMC RTV SLO
Lokalnih volitev v Kopru zaradi pobude Ankarančanov ne bo. Foto: MMC RTV SLO
Sodstvo
Ustavno sodišče odloča o dveh pobudah za presojo ustavnosti. Foto: MMC RTV SLO

občin razpisalo javno obravnavo.

Javna obravnava bo predvidoma 4. novembra, vabljeni pa bodo tudi predstavniki občin Koper in Trebnje.

Na novico so se že odzvali v krajevni skupnosti Mirna. "Upali smo, da bo z današnjo odločitvijo Ustavnega sodišča RS narejen nov korak k uresničitvi naše plebiscitarno izražene volje na referendumu, a se je negotovost podaljšala za en mesec," je zapisal koordinator neodvisnega strokovnega in operativnega odbora za ustanovitev občine Mirna Dušan Skerbiš.

Predsednica Sveta KS Mirna Barica Kraljevski pa dodaja, da še vedno upajo na svojo občino. "Je pa med prebivalci že čutiti nekaj nezadovoljstva. Sprašujejo se, zakaj postopek tako dolgo traja, pri tem pa ves čas računamo na to, da je bilo 88,24 % glasov za samostojno občino dovolj odločno pokazana volja, ki ne bi smela biti spregledana."

Presojo ustavnosti so zahtevali pobudniki ustanovitve občin Ankaran in Mirna, potem ko parlament v drugem glasovanju ni sprejel zakonov, s katerimi bi ustanovili novi občini.

Poslanci so namreč po izglasovanem vetu državnega sveta zavrnili zakon, s katerim bi ustanovili občini. Pozneje so pobudniki vložili dva ločena zakona, a predlog zakona za ustanovitev občine Ankaran prav tako ni bil sprejet, predlog zakona za ustanovitev občine Mirna pa je še v zakonodajnem postopku.

Vlagatelji so ustavnemu sodišču tudi predlagali zadržanje izvajanja volitev v občinah Koper in Trebnje, dokler se dokončno ne opredeli, ali so bili postopki v zvezi z ustanavljanjem občin Ankaran in Mirna korektno izpeljani. Ustavno sodišče je pobudnikom pritrdilo in tako v začetku septembra zadržalo izvedbo lokalnih volitev v Kopru in Trebnjem.

Ponovno tudi o arbitražnem sporazumu
Ustavno sodišče je še enkrat razpravljalo tudi o arbitražnem sporazumu o meji med Slovenijo in Hrvaško, a odločitve še ni sprejelo.

Zahtevo po ustavni presoji arbitražnega sporazuma je v začetku avgusta vložila skupina 37 poslancev iz SDS-a, SNS-a in SLS-a. Po njihovem mnenju je namreč zakon o ratifikaciji sporazuma neustaven, saj bi razsodba arbitražnega sodišča lahko odstopila od mejne črte med Slovenijo in Hrvaško, kakor je določena v temeljni ustavni listini in bi bila torej rešitev, do katere bi pripeljal arbitražni sporazum, protiustavna.

Začasno zadržanje sporazuma ni bilo odobreno
Predlagatelji so zato zahtevali tudi začasno zadržanje izvajanja sporazuma, a je sodišče to 3. septembra že zavrnilo. Zdaj bo ponovno presojalo ustavnost sporazuma, a ker je že marca razsodilo, da sporazum ni v nasprotju z ustavo, ker predstavlja le mehanizem za določitev meje, je malo verjetno, da bo tokratna odločitev drugačna.

Arbitražni sporazum sta sicer tako Slovenija kot Hrvaška že ratificirali, še vedno pa ni prišlo do izmenjave diplomatskih not, s čimer bi arbitražni sporazum postal tudi mednarodnopravno zavezujoč za obe državi.