Vladni predlog Fidesovih sindikalistov ni prepričal. Foto: BoBo/Borut Živulović
Vladni predlog Fidesovih sindikalistov ni prepričal. Foto: BoBo/Borut Živulović

Ministrstvo za zdravje je po napovedi zdravniškega sindikata Fides, da bodo v sredo vodstvom zdravstvenih zavodov predali preklice soglasij zdravnikov za nadurno delo, vodstva zavodov zaprosilo, da jim sporočijo ukrepe, ki jih bodo sprejeli za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, so zapisali v sporočilu za javnost.

Ministrstvo za zdravje. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Ministrstvo za zdravje. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

"To je ključno za naše nadaljnje odločitve in morebitne prilagoditve, ki jih bomo morda morali sprejeti v okviru trenutnih razmer," so poudarili na ministrstvu. Ministrstvo je v stalnem stiku z vodstvi javnih zdravstvenih zavodov in natančno spremlja organizacijo dela med stavko, so poudarili.

Ob tem so navedli, da zavračajo očitke stavkovnega odbora Fides, da se vlada ne pogaja konstruktivno. Predlogi vladne pogajalske skupine prinašajo konkretne rešitve v sklopu javnofinančne vzdržnosti, so zagotovili. "Prav tako moramo poudariti, da so člani Fidesa del širšega zdravstvenega tima, ki ga sestavljajo tudi druge poklicne skupine v zdravstvu, zato mora biti urejanje plač enotno za vse zaposlene v timu," so sporočili.

Znova so pozvali Fides, naj stavko zamrzne in se dejavno udeležuje stebrnih pogajanj, dokler ne najdejo rešitve, ki bo sprejemljiva za obe strani.

Polh: Vlada si ne želi nobenih sprememb v zdravstvu

Predsednik Fidesa Damjan Polh je na novinarski konferenci povedal, da so na seji glavnega stavkovnega odbora Fides sprejeli odločitev, da v sredo aktivirajo preklice soglasij povsod tam, kjer so jih izbrali.

"To bodo naredili sindikalni zaupniki, kar pomeni, da bomo od zdaj delali le 40 ur tedensko in ne več kot 16 ur neprekinjeno. To je popolnoma v skladu z evropsko direktivo o delovnem času, ki tudi naši državi narekuje, da se pač delo ureja v okviru 40 + 8 ur tedensko," je povedal Polh.

"To je bil nujen ukrep, ki smo ga morali narediti prav zaradi tega, da opozorimo, da si ta vlada sploh ne želi nobenih sprememb v zdravstvu. Varna obravnava pacientov, primeren čas za pacienta pa je za nas imperativ. Naloga javnih zavodov bo, da upoštevajo nove pogoje in da sestavijo urnike in delo tako, da se prilagodijo tem novim urnikom, ki jih evropska direktiva določa," je dodal Polh.

Predsednik Fidesa je tudi poudaril, da so prejšnji teden direktorji bolnišnic opozorili, da lahko nastanejo kar precejšnje težave v delovnih procesih, ker zdravnikov primanjkuje.

"Primanjkuje jih predvsem zato, da bi lahko delali varno s pacienti in da bi bila obravnava dovolj časovno opredeljena, da bi lahko tudi pacient imel dovolj časa, da bi postavil zdravniku potrebna vprašanja in da bi zdravnik lepo obrazložil pacientu primerno diagnozo in zdravljenje. Skratka, vse to je tisto, kar želimo v tem prihodnjem zdravstvenem stebru, ki se ga vlada nekako otepa, nam daje samo obljube in zavlačuje s pogajanji. Dovolj imamo obljub in zavlačevanja, zahtevamo resne, jasne zaveze in jamstva, da bo ta zdravstveni steber formiran," je še pojasnil Polh.

Nekatera soglasja bodo začela veljati takoj, tak primer naj bi bila Splošna bolnišnica Celje in Onkološki inštitut Ljubljana. V nekaterih primerih pa bo preklic oziroma umik soglasij začel veljati v 30 dneh. Po oceni Fidesa naj bi soglasja umaknila približno polovica vseh zdravnikov.

"Najbolj goreči privrženci preklica soglasij so na vzhodnem delu države, zelo so za to poprijeli v bolnišnici Slovenj Gradec, bolnišnici Celje, pa na Ptuju, zelo dobro so organizirani tudi v Novem mestu, tudi tam so množično podprli," je pojasnil Polh in dodal, da so v izolski bolnišnici, kjer deluje sam, aktiviranje preklicev dobesedno zahtevali.

"Za zdaj moramo naše bolnike pomiriti"

Strokovna direktorica ljubljanskega onkološkega inštituta Irena Oblak je v Odmevih sporočila, da lahko bolnike za zdaj pomiri: potrudili se bodo "do skrajnih meja", da bodo še naprej obravnavali bolnike. Poudarila je, da se diagnostika in zdravljenja pri njih praviloma ne odpovedujejo. Po njenih besedah je zavest zdravnikov visoka, vedo, s kakšnimi bolniki imajo opravka, inštitut pa bo poskušal delo organizirati tako, da bo obravnava tekla. Ne bo pa lahko, nemudoma bo treba izvesti reorganizacijo, težave bodo s sestavljanjem urnikov, ki se bodo sčasoma samo še stopnjevale. In kaj zanje v praksi pomeni umik soglasij za nadurno delo? Dežurni zdravnik za popoldansko in nočno izmeno pride pozneje, zjutraj pa mora oditi domov, kar pomeni, da ga ni na delovnem mestu tisti dan, ko sprejema dežurstvo, in naslednji dan po dežurstvu, to bo treba pokriti.

Na onkološkem inštitutu se je pozivu k preklicu soglasij odzvalo približno 80 odstotkov od tistih zdravnikov, ki delujejo na področjih, kjer je treba zagotavljati tudi dežurstva, je pojasnila Ana Lina Vodušek in poudarila kirurgijo, interno radioterapijo in anesteziologijo.

Preklic soglasij bi se poznal tudi v večjih zdravstvenih domovih, v katerih kar nekaj zdravnikov deluje tudi v nujni medicinski pomoči. V tistih zdravstvenih domovih, kjer zdravniki ne pokrivajo nujne medicinske pomoči, pa bo ta motnja po besedah predsednika Fidesa manj očitna.

Več bolnišnic je prejšnji teden napovedalo, da bo v primeru umika soglasij zdravnikov za nadurno delo preklicalo soglasja za delo pri drugih delodajalcih oziroma o tem razmislilo. Polh je danes dejal, da je morebiten preklic soglasij zdravnikom za delo pri drugih izvajalcih v rokah delodajalcev. "Ni nujno, da izgubijo ta soglasja. Je več pravnih oblik dela v popoldanskem času," je pojasnil Polh.

Na vprašanje, ali bi bila za Fides denimo sprejemljiva podpisana vladna zaveza o finančnih učinkih z začetkom prihodnjega leta, je odgovoril, da ne bi rad špekuliral, a da je 1. januar 2025 krepko predaleč. Fides pa si sprememb v zdravstvenem sistemu želi še to pomlad.

Zdravniška zbornica: Medijski pogrom nad zdravniki

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

V Zdravniški zbornici Slovenije po srečanju z zdravniki v Slovenj Gradcu ocenjujejo, da se bodo številni zdravniki odločili za delo v skladu z zakonodajo. Menijo, da z umikom soglasij za nadurno delo zdravniki izražajo nemoč nad neuresničenimi obljubami o nujnih zdravstvenih spremembah, ki bi jim omogočile bolj kakovostno delo z bolniki.

"Pogrom nad zdravniki, ki ga zaznamo v medijih, pri katerem gre pogosto za sovražni govor, je daleč od tega, kako ljudje v resnici razumejo delo zdravnikov," so na zbornici poudarili v sporočilu za javnost.

Prepričani so, da je takšen odnos še bolj strnil zdravniške vrste, zato pričakujejo, da se bodo številni odločili, da delajo skladno z zakonodajo, torej enako kot večina državljanov – 40 ur oziroma pet dni tedensko.

Predsednica zbornice Bojana Beović je v izjavi za medije poudarila, da odziv zdravnikov odraža njihovo nemoč in hkrati velik interes, da bi vlada končno uresničila dane obljube. Prepričana je, da stavka v zadnjem času prerašča zahteve Fidesa, ki se ukvarja z delovnopravnim in socialnim položajem zdravnikov.

Na zbornici verjamejo, da bo glede na dolgoletno kadrovsko zanemarjanje delo skladno z zakonodajo hitro pokazalo, da z obstoječim številom zdravnikov ni mogoče opraviti vsega dela, ki ga država pričakuje ali celo zahteva. Trenutno v Sloveniji namreč po mednarodnih podatkih manjka kar tisoč zdravnikov, da bi dosegli evropsko povprečje, so opozorili.

"Lahko pričakujemo, da bo delo skladno z zakonodajo pomenilo, da bomo delali res samo tisto najnujnejše, zagotavljali 24-urno prisotnost v urgentnih ambulantah, vse preostalo pa bo po izračunih zelo verjetno kmalu nemogoče izvajati," je poudarila Beović.

Izboljšanje pogojev dela vseh zaposlenih v zdravstvu je po njenih besedah nujno. Zdravniški sindikat sicer pokriva stavkovne zahteve zdravnikov, vendar ti od države vseeno pričakujejo, da bo področje zdravstva uredila v celoti. "Od vlade pričakujemo, da nam bo dala neko možnost, da izboljšamo svoje zaupanje v njene odločitve, če se bo držala vsaj tega, kar je bilo do zdaj podpisano," je še dejala.

Na zbornici poudarjajo še, da zdravniškega dela ne organizirajo zdravniki, temveč ga mora vedno organizirati delodajalec. Tudi v spremenjenih razmerah doslednega upoštevanja zakonskih omejitev bo to naloga in odgovornost delodajalca. V zbornici pričakujejo, da se bo vladna stran držala podpisanih zavez in se bo stavka čim prej končala.

Podpora Koordinacije zdravniških organizacij

Fides v prizadevanjih za izpolnitev podpisanega dogovora iz leta 2023 podpira tudi Koordinacija zdravniških organizacij. Izpolnitev podpisanega sporazuma pomeni tudi ohranjanje javnega zdravstvenega sistema. Koordinacija tako podpira vse dejavnosti, ki izboljšujejo pogoje za delo zdravnikov in zobozdravnikov in pripomorejo k takojšnji ponovni zagotovitvi in krepitvi delujočega javnega in dostopnega zdravstvenega sistema, so sporočili iz koordinacije.

Iz civilne iniciative Glas ljudstva so medtem sporočili, da so prejeli pismo specializanta, zaposlenega v eni od javnih bolnišnic, ki ne želi biti imenovan. V pismu po navedbah iniciative priča o pritiskih k udeležbi na stavkovnih shodih in k umiku soglasij za nadurno delo. Polh je na novinarski konferenci dejal, da takim namigovanjem ne verjame. "Če je kar koli resnega, naj pride z imenom in priimkom na Fides, pa se bomo pomenili," je pozval.

Zaostrovanje zdravniške stavke