SLS se je rodil kot prvi otrok demokracije v času komunističnega totalitarizma takratne socialistične Jugoslavije, kot prva demokratična politična sila v državah komunističnega bloka tega dela Evrope, je izjavil Bogovič.

Dodal je, da je stranka odločilno prispevala k demokratizaciji tako Slovenije kot vzhodnega dela Evrope.

"Današnji problemi enako težki"
Ob tem je izpostavil, da so današnji problemi enako težki kot takratni, priložnosti pa je vsaj na videz manj. Namreč Slovenija se ne zna in ne zmore izkopati iz njih ravno zaradi ostajanja njene politike na svojih okopih, ki so po njegovi oceni vezani na preteklost in dediščino prejšnjega sistema.

Za njihovo rešitev Slovenci ne potrebujejo zasanjanih idej, temveč jasno vizijo države, da bo zmanjšala svoje stroške, obvladala javni dolg in ljudem omogočila pogoje za svobodno delo ter pošteno plačilo, je nadaljeval.

Proti pretiranemu zadolževanju
V SLS-u tudi ne pristajajo, da oblast slovenski narod zadolžuje prek vseh razumnih meja, je dodal in hkrati dejal, da vlade slovenske politične levice nimajo moralne pravice, da državo tako zadolžujejo, kot to počnejo v zadnjih petih letih.

"Levi politični populizem gre celo tako daleč, da danes za slovenske zablode in stranpoti krivi evropsko skupnost in tiste evropske politike iz vrst krščanske demokracije, ki se zavedajo, da lahko porabimo le toliko, kolikor ustvarimo," je izpostavil Bogovič.

"SLS naj se napaja pri koreninah"
Pred tem je Ivan Oman, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, predhodnice SLS-a, pred polno dvorano Kulturnega doma Krško v zvezi s sedanjimi razmerami v Sloveniji citiral misel nekega poljskega disidenta: "Pri komunizmu je najhuje tisto, kar pride za njim." Opozoril je na razdeljenost slovenskega naroda in dejal, da bi politična nasprotja morala pomeniti tekmovalnost, ne sovražnosti.

Prvem delu svojega govora je Oman orisal dogodke izpred 25 let, v odzivu na zdajšnje stanje v državi pa dejal, da država še vedno potrebuje spravo. Na koncu je SLS pozval, naj se "napaja pri koreninah ter ohrani svoj program in samostojnost".

Nagrade zaslužnim članom stranke
Še pred slovesnostjo, na katero so bili vabljeni vsi dosedanji predsedniki SLS-a, so na gradu Rajhenburg v Brestanici odprli razstavo, na kateri bodo svoje izdelke in dosežke z različnih področij predstavili člani in privrženci SLS-a, na sami slovesnosti v Krškem pa so podelili tudi nagrade za življenjsko delo v 25-letni zgodovini stranke.

Prva demokratična stranka po 2. sv. vojni
SLS je bila ustanovljena 12. maja 1988 kot Slovenska kmečka zveza. Takrat je bila to prva demokratična stranka po drugi svetovni vojni v Sloveniji, ustanovljena na edini takrat mogoči način, pravijo v SLS-u. Leta 1990 se je poimenovala Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka in se dodatno registrirala še v skladu z novim zakonom, ki je omogočil oblikovanje novih političnih subjektov.

Toda v vsebinskem, organizacijskem in političnem smislu je šlo samo za formalizacijo dejstva, da se je 12. maja 1988 Slovenska kmečka zveza ustanovila kot prva demokratična stranka na slovenskih tleh, so pojasnili v stranki. Današnje ime je dobila 27. junija 1992.

Vrhunec s skoraj 20 odstotki glasov
Stranka, ki je bila prej tudi del Demokratične opozicije Slovenije (Demos), je na parlamentarnih volitvah leta 1992 dobila 8,69 odstotka glasov. Štiri leta pozneje je dosegla svoj politični vrhunec, ko je pod vodstvom Marjana Podobnika na volitvah dobila 19,38 odstotka glasov in vstopila v vlado. Na naslednjih volitvah je stranka dobila slabih 10 odstotkov glasov, nato pa se je njena podpora na volitvah gibala med dobrimi petimi in slabimi sedmimi odstotki.

Leta 2000 se je stranka združila s Slovenskimi krščanski demokrati v stranko z imenom SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, ki pa se je z ustanovitvijo NSi-ja znova razdelila in nato na kongresu leta 2002 spet dobila svoje staro ime, ki ga nosi še danes.

Oman je prepričan, da bi stranki lahko šlo bolje
Prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman pa sicer pravi, da z razvojem stranke v prehojenih 25 letih ni zadovoljen. Prepričan je namreč, da bi lahko stranka pokrivala vsaj 20 odstotkov volilnega telesa, če bi se razvijala pravilno. Krivdo za to, da "vse ni tako, kot bi moralo biti", pa Oman pripisuje dozdajšnjim vodstvom.

Zdajšnji predsednik stranke Franc Bogovič pa pravi, da je imela stranka v svoji zgodovini vzpone in padce, ob tem pa poudarja, da je stranka pri svojem delovanju skušala vedno slediti tradicijam krščanskodemokratskih desnosredinskih strank, sočasno pa v družbi držati ravnovesje med ljudmi, ki ustvarjajo novo vrednost in socialno državo.

Stranko SLS je od leta 1992 do leta 2000 vodil Marjan Podobnik, na čelu stranke so se za njim nato pred Bogovičem zvrstili še Franc Zagožen, Franc But, Janez Podobnik, Bojan Šrot in Radovan Žerjav.