V letih 1918 in 1919 je Rudolf Maister s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili nemški Avstriji. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
V letih 1918 in 1919 je Rudolf Maister s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili nemški Avstriji. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Ob tej priložnosti sta ministrstvo za obrambo in Mestna občina Ljubljana pripravila slovesnost, na kateri sta spregovorila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in ljubljanski župan Zoran Janković. Dan Rudolfa Maistra praznujemo od leta 2005, in čeprav je državni praznik, ni dela prost dan.

Pahor: Brez Maistra bi zgodovina Slovencev potekala drugače
Premier Borut Pahor je v poslanici zapisal, da smo s tem praznikom dali zasluženo priznanje dogodkom ob koncu 1. svetovne vojne, ko se je za Slovenijo kolo zgodovine zasukalo drugače, v veliko boljšo smer, kot bi se morda lahko.

"General Maister je bil človek, brez katerega bi bile današnje meje samostojne Slovenije zagotovo drugačne. Brez njegove sposobnosti in odločnosti bi potekala drugače tudi celotna poznejša zgodovina Slovencev," je še zapisal predsednik vlade.

Janša: Sanjal je slovenske sanje
"Sanjal je slovenske sanje, kakor že prej mnoge generacije Slovencev. Odločna dejanja, samozavestna narodna misel in beseda kažejo Maistrovo odločnost, pogum, vero vase in notranjo moč, kar Slovenci potrebujemo tudi danes," so besede predsednika SDS-a Janeza Janše o generalu Maistru, ki so jih v stranki ob prazniku zapisali v sporočilu za javnost.

"V naših časih ne gre za osvajanje ozemlja, ki ga je uspelo osvojiti njemu. Gre za odgovorno in odločno prepoznavanje bistvenega sredi silnic zgodovine. Maister ni bil le človek pragmatičnih političnih in vojaških akcij, bil je tudi človek odprtega duha, prepričan, da mora vsak pripadati predvsem svojemu nacionalnemu okolju in črpati iz narodove kulture in duhovnega bogastva moč in navdih za politična ter zgodovinska dejanja," meni Janša.

NSi se zavzema za domovinsko vzgojo
V Novi Sloveniji si ob prazniku želijo, da bi slovenske osnovne in srednje šole več pozornosti posvečale velikim slovenskim domoljubom in domovinski vzgoji, s čimer "izražamo spoštovanje do naših narodnih korenin in utrjujemo narodno zavest".

"V Novi Sloveniji smo zaskrbljeni nad zadnjimi predlogi koalicije, ki rušijo pomen domovinske pripadnosti. Najbolj zaskrbljujoč je vsekakor predlog deklaracije o politiki do novih narodnih skupnosti, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili koalicijski poslanci. Dokument predvideva neke nove pravice za pripadnike narodov nekdanje Jugoslavije. To je le novi dokaz, da levo politično opcijo navdaja nostalgija po nekdanji Jugoslaviji in komunističnih časih," so prepričani.

Petek: Vojska se zgleduje po Maistrovem vizionarstvu in domoljubju
Letos tako mineva 92 let od prevzema vojaške oblasti v Mariboru. Dekan mariborske filozofske fakultete Marko Jesenšek je na znanstvenem simpoziju, ki so ga organizirali prejšnji petek v Mariboru, opozoril, da se je glede Maistra do zdaj razčiščevalo predvsem njegovo vojaško vlogo, manj pa vlogo njegovih sodelavcev in druge razsežnosti njegovega delovanja.

Velikega pomena te zgodovinske osebnosti se zaveda tudi Slovenska vojska, ki si po besedah brigadirja Milka Petka jemlje za zgled predvsem njegovo "vizionarstvo in domoljubje".

Maister preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Nemški Avstriji
General Rudolf Maister - Vojanov se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. V letih 1918 in 1919 je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Nemški Avstriji. Ob koncu prve svetovne vojne je tedanji mestni svet namreč razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, zato je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4.000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev.

Novembra in decembra istega leta so Maister in njegovi soborci zasedli narodnostno mejno območje na Štajerskem. Maister, ki je služboval v raznih krajih Slovenije in tedanje avstro-ogrske monarhije, je umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru.