Danes se na Osankarici zaznamuje obletnica bitke Pohorskega bataljona z Nemci. Foto: MMC RTV SLO
Danes se na Osankarici zaznamuje obletnica bitke Pohorskega bataljona z Nemci. Foto: MMC RTV SLO

Slabo pa se nam zdi to, da se tako na Teharjah kot v Kočevskem rogu te komemoracije redno zlorabljajo za tekoče politične obračune z diskvalifikacijami raznih "barv".

Slavko Grčar

Pravilo odpora je, da se ne uprizarja frontalnih vojn, kjer največ hudega prestanejo civilisti. Partizani pa so zanalašč to naredili, tako kot so, zato da so prikazali svojo prisotnost.

Justin Stanovnik
Justin Stanovnik
Justin Stanovnik je razložil, da oni ne organizirajo proslav, temveč spominske slovesnosti, saj da nimajo česa proslavljati, ampak se le spominjajo katastrof. Foto: MMC RTV SLO

Podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slavko Grčar je za MMC dejal, da je bistvo teh proslav v ohranjanju spomina. Spomnil je prav na Osankarico, kjer danes poteka proslava v spomin na boj Pohorskega bataljona z Nemci in v katerem so umrli prav vsi partizani, razen enega, ki je pozneje umrl kot talec. "Znameniti boj Pohorskega bataljona, ki je na Osankarici izkrvavel" je za Grčarja poseben primer velikega junaštva. Po njegovem menju so to tako veliki dogodki, za katere ne bi bilo prav, da bi se jih pozabilo. "Prav je, da se ohranjajo v narodovem spominu," še meni.

Ohranjanje spomina
Podobno govori tudi o bitki v Dražgošah, na katero se bodo na proslavi spomnili ravno jutri. To je zanj izjemno pomemben zgodovinski dogodek, nam je povedal, saj je bila ta bitka januarja 1942, ko je bila nacistična Nemčija na vrhuncu svoje moči, dragocen prispevek v zavezniških bojih proti fašizmu in nacizmu. Zato se mu primerno zdi, da se ta dogodek tudi primerno proslavi, da "se obudijo spomini na tiste čase in na pomembno vlogo slovenskega naroda v odporu proti silam nacizma in fašizma".

Zelo drugačen pogled ima na dražgoško bitko Justin Stanovnik, član društva Nova slovenska zaveza. V pogovoru za MMC je omenil partizanskega pisatelja Mileta Pavlina, ki je po Stanovnikovih besedah že leta 1989 problematiziral te proslave, ko se je spraševal, zakaj se je v dražgoški bitki poveljstvo odločilo za tako obliko in množičnost boja, ko je bila moč nacistične Nemčije, kljub porazu pred Moskvo, še vedno neokrnjena. Posledice tega so bile povečano nasilje Nemcev, požig Dražgoš in poboj vaščanov. Prebivalci Dražgoš naj bi partizane celo prosili, naj se ne bojujejo tam, nam je še dejal. Šel je še dlje in zanikal, da bi bil osvobodilni boj v Sloveniji narodni. "Če bi bil ta odpor narodni, potem bi deloval tako, kot so delovali vsi odpori v Evropi. Pravilo odpora je, da se ne uprizarja frontalnih vojn, kjer največ hudega prestanejo civilisti. Partizani pa so zanalašč to naredili, tako kot so, zato da so prikazali svojo prisotnost," je to argumentiral.

Na proslavah vse več mladih
Grčarja smo pobarali tudi o tem, ali se mu zdi število partizanskih proslav primerno. "Lahko bi se pogovarjali, da je kje kakšna proslava morda "odveč", vendar so proslave namenjene temu, da se obujajo tej zgodovinski dogodki, da se ohranja spomin," je še enkrat ponovil in poudaril njihovo še vedno aktualnost. "Da je to aktualno, pa priča udeležba, saj se na teh proslavah zbira čedalje več ljudi, tudi mladih je vedno več, kar nas še posebno veseli," je poudaril. Število proslav je danes približno podobno kot pred osamosvjitvijo. Kot je pojasnil Grčar, se jih ne udeležujejo le organizacije zveze borcev, ampak tudi veteranske organizacije iz vojne za Slovenijo, občinski organi, upokojenske organizacije, celo turistične organizacije.

Poistovetenje s komunizmom?
Tukaj pa je bil kritičen Stanovnik, ki je poudaril, da se tisti, ki se udeležijo takih proslav, poistovetijo s komunizmom. "Danes je namreč že popolnoma jasno, da so komunisti t. i. narodnoosvobodilni boj izkoristili za izvedbo revolucije.To verjetno vedo tudi predstavniki zveze borcev, a imajo svoje retorično stališče pred javnostjo in tega ne smejo priznati," meni.

Stanovnik je sicer zelo kritičen do tovrstnih proslav, ki jih je označil celo za obliko nasilje. Leta 1945 naj bi po njegovih besedah boljševiki zaplenili slovenski spomin in ga vzeli v svojo upravo za utrjevanje oblasti. Pomen proslav tako opisuje kot ideološki ukrep za nadaljevanje njihove oblasti, "ki pa je s padcem berlinskega zidu pokazala svojo nesposobnost za življenje".

Zlorabe komemoracij?
Manj oster kot Stanovnik do partizanskih, je Grčar do domobranskih prireditev. Razložil nam je, da če gre za komemorativne slovesnosti, na katerih se ljudje poslavljajo od svojcev ali prijateljev, oni nimajo nič proti, saj gre za spoštovanje do mrtvih. Slabo pa se jim zdi to, da se tako na Teharjah kot v Kočevskem rogu "te komemoracije redno zlorabljajo za tekoče politične obračune z diskvalifikacijami raznih "barv". Slabo je tudi to, da se na teh komemoracijah "pojavlja v vlogi glavnih govornikov Rimskokatoliška cerkev, kot da je sodelovanje z okupatorjem in vse, kar je sledilo, tisto, kar ta Cerkev slavi". To so zanj zlorabe, oni pa so proti zlorabam, je sklenil Grčar.

Sicer pa se število domobranskih slovesnosti Stanovniku zdi primerno in da si jih več v društvu niti ne želijo. Je pa poudaril, da oni ne organizirajo proslav, temveč spominske slovesnosti, saj da nimajo česa proslavljati, ker je bila večina pripadnikov ubita, ampak se le spominjajo katastrof. "Prav zato so naše slovesnosti ustvarjalne. In to je razlika med nami in komunisti," je dodal na koncu.

Slabo pa se nam zdi to, da se tako na Teharjah kot v Kočevskem rogu te komemoracije redno zlorabljajo za tekoče politične obračune z diskvalifikacijami raznih "barv".

Slavko Grčar

Pravilo odpora je, da se ne uprizarja frontalnih vojn, kjer največ hudega prestanejo civilisti. Partizani pa so zanalašč to naredili, tako kot so, zato da so prikazali svojo prisotnost.

Justin Stanovnik