Odbor za zunanjo politiko se bo popoldne sešel na zaprti seji, kjer naj bi bila uradno poslancem predstavljena informacija o pripravah na zagovor Slovenije pred arbitražnim sodiščem.

Po pojasnilu predsednice odbora za zunanjo politiko DZ-ja Janje Klasinc bo poslancem predstavljeno peto poročilo delovne skupine, ki je pripravljala memorandum o arbitražnem sporazumu in informacije o vsebini hrvaškega memoranduma o meji s Slovenijo z njihovimi argumenti, kje natančno bi morala potekati meja med državama. Obe državi morata svoje odgovore na memoranduma v Haag poslati čez slaba dva meseca.

Obravnava arbitražnega sporazuma naj bi se na arbitražnem sodišču, ki ga sestavljajo predsednik sodišča Gilbert Guillaume ter sodniki Bruno Simma, Vaughan Lowe, Budislav Vukas in Jernej Sekolec, začela prihodnje leto spomladi.

Sodnike je določila Evropska komisija
Predlog o arbitražnem sporazumu oz. zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma je bil tesno potrjen na referendumu 6. junija 2010 z 51,5 odstotka glasov za in 48,5 odstotka proti. Volilna udeležba pa je bila 42,7-odstotna.

Konec novembra 2010 sta si Slovenija in Hrvaška izmenjali diplomatski noti, s katerima sta izrazili soglasje, da ju sporazum zavezuje. Nekaj dni po izmenjavi diplomatskih not je arbitražni sporazum začel vsesplošno veljati in postal obvezujoča mednarodna pogodba za obe državi. Postopkovni roki, ki so določeni v arbitražnem sporazumu, pa so začeli veljati s podpisom hrvaške pristopne pogodbe z EU-jem 9. novembra 2011.

Slovenija in Hrvaška sta se namreč dogovorili, da bosta sporazumno imenovali predsednika arbitražnega sodišča in dva arbitra z liste kandidatov, ki jo bosta pripravila predsednik Evropske komisije in evropski komisar za širitev.

Vsaka država pa je nato še sama imenovala svojega člana sodišča. Državni zbor je 23. septembra 2012 za slovenska člana potrdil podpredsednika londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in člana stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Jerneja Sekolca, Hrvaška pa je za svojega sodnika imenovala reškega profesorja mednarodnega prava Budislava Vukasa.

Zapletanje pri memorandumu
Arbitražni sodniki so na prvem srečanju aprila lani v Haagu sprejeli časovni potek postopka. Obe strani sta predlagali, da bosta predložili memoranduma o meji do letošnjega 11. februarja, odgovore na memoranduma do 11. novembra 2013, obravnava pa naj bi se nato začela spomladi 2014.

Memorandumu za arbitražo o meji s Hrvaško, natančneje o predlogu predmeta spora arbitraže o meji, ki ga je pripravila delovna skupina MZZ-ja, sprva ni želela prižgati zelene luči prejšnja Janševa vlada.

Po neuradnih informacijah naj bi Slovenija predlagala razmejitev meje po katastru. Tako bi Sloveniji pripadlo tudi 113 hektarjev zemlje na južnem bregu Dragonje in trije zaselki Mlini-Škrilje, Bužini in Škodelin. Slovenija pa naj bi posledično izgubila vojašnico na Trdinovem vrhu. Glede meje na morju naj bi bila Slovenija v dobrem položaju tudi zaradi Sečoveljskih solin, ki jih je vseskozi upravljala in ki ne spadajo pod katastrsko razdelitev.

Janševa vlada pa naj bi bila po nekaterih informacijah naklonjena zahtevi, da bi morala Slovenija zahtevati kopensko mejo na kamnolomu v Kaštelu, nekaj 100 metrov stran, kjer naj bi sicer nekdaj potekala republiška meja. S tem naj bi imela Slovenija boljše izhodišče tudi pri določanju morske meje. Vendar bi bila s tem ogrožena argumentacija, ki temelji na katastrski razdelitvi.

Odločanje o memorandumu za arbitražo o meji s Hrvaško je vlada preložila na državni zbor, ki je na svoji zaprti seji 4. februarja letos podprl predlog zunanjega ministrstva in sprejel izjavo, da sodišče mora določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem.

"Republika Slovenija bo kakršno koli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem v skladu s točko b prvega odstavka 3. člena in točko b 4. člena Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki zagotavlja uresničitev vitalnega interesa Republike Slovenije, štela kot odločitev ultra vires (v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča)," je zapisano v sklepu, ki ga je sprejel DZ.

Strateški svet miruje
Slovenija zdaj pripravlja odgovore na hrvaški memorandum, ki jih mora poslati v Haag novembra. Ob tem je morda zanimivo to, da o odgovorih na hrvaški memorandum ni nobenih posvetovanj na strateškem svetu za zunanjo politiko, ki ga je zunanji minister Karl Erjavec pompozno ustanovil lani aprila s ciljem oblikovanja nove strategije slovenske zunanje politike v spremenjenem svetu.

Profesor mednarodnega prava Marko Pavliha, ki je sodeloval v omenjenem strateškem svetu, je opozoril, da strateški svet ne deluje več. Pavliha pravi, da so se zadnjič sešli pred sprejetjem memoranduma, kjer je podal svoje pripombe.

"Potem je prišlo do politične krize in nove vlade. Zdaj ni jasno, kakšna je usoda strateškega sveta, čeprav je minister ostal isti," pravi Pavliha in dodaja, da bi moral strateški svet razpravljati o odgovoru na hrvaški memorandum.

Na ministrstvu za zunanje zadeve pravijo, da strateški svet še deluje in da se je od lanskega aprila sešel na sedmih sejah, na katerih je razpravljal o izkušnjah in perspektivi slovenske zunanje politike 20 let po vstopu v OZN, strateških partnerstvih in zavezništvih v spreminjajočih se razmerah prerazporejanja politične in gospodarske moči, o možnostih Slovenije na križišču evrosredozemskih poti, perspektivah mednarodnega razvojnega sodelovanja, statusu Palestine v OZN-u, prihodnosti EU-ja ter odnosih s Hrvaško.

Naslednja seja strateškega sveta za zunanje zadeve pa bo predvidoma na začetku oktobra.

Neuradno smo sicer izvedeli, da naj bi vzrok mirovanja "cveta slovenske zunanje politike", kot ga je ob ustanovitvi poimenoval minister Erjavec, zgolj to, da iščejo novega predsednika. Vodja strateškega sveta Andrej Rahten je postal novi veleposlanik Slovenije na Dunaju.

Slovenski odgovori bodo morali biti ambicioznejši
Pavliha, ki je bil do leta 2011 član posvetovalne in pravniške skupine za izvajanje arbitražnega sporazuma, je odstopil, kot sam pravi, ker ni "želel sodelovati na kuhanju zadnje večerje na podlagi slabega recepta. Slab recept je bil arbitražni sporazum, večerja pa to, kar dela arbitraža."

Informacij o vsebini hrvaškega memoranduma nima, vendar je prepričan, da so hrvaške zahteve bistveno ambicioznejše.

"V nasprotju z nami, ki smo bili skromni v svojih zahtevah, je Hrvaška zahtevala vse. Obljubljeno je bilo, da bomo ambicioznejši pri odgovoru na hrvaški memorandum. Zdaj bomo videli, kaj pomeni naša ambicioznost. Ali bomo naredili samo to, kar nam bodo svetovali tuji odvetniki, in bo izpadlo, kot da smo mi pri njih v službi, ali pa obratno," še poudarja Pavliha.