Senko Pličanič je odredil službeni nadzor nad delom stečajnih sodnikov in neposreden nadzor nad delom stečajnih upraviteljev. Foto: BoBo
Senko Pličanič je odredil službeni nadzor nad delom stečajnih sodnikov in neposreden nadzor nad delom stečajnih upraviteljev. Foto: BoBo
Ernest Petrič
Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pravi, da je treba ustavno sodišče razbremeniti. Foto: BoBo

Takšno ravnanje, ki je bilo razkrito v medijih, je popolnoma nesprejemljivo za pravno državo in za delovanje sodstva, posebej v kriznih časih.

predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič
Konflikt sodniških interesov

Minister za pravosodje in javno upravo se je med obiskom ustavnega sodišča odzval na poročanje medijev o domnevno spornih prijateljevanjih med sodniki in upravitelji ter dejal, da je od razkritja domnevnih nepravilnosti tudi sam že prejel kar nekaj elektronskih sporočil in v pogovorih z ljudmi ugotovil, da gre za kopico dejanj, ki jih je treba raziskati. "Že to, kar zdaj vem, pa kaže na to, da gre za zelo velike nepravilnosti," je poudaril.

Če bodo v preiskavi ugotovljene nepravilnosti, bo preiskavi sledilo sankcioniranje posameznikov, tako stečajnih upraviteljev kot tudi sodnikov, je napovedal minister. Najhujša sankcija za sodnike je lahko njihova razrešitev, podobno velja tudi za stečajne upravitelje.

Če se bo v preiskavi izkazalo, da obstaja sum kaznivega dejanja, bo minister vključil tudi državno tožilstvo in kriminalistično policijo: "Uporabil bom vse svoje pristojnosti, da to raziščem in stvari pridem do dna," je dejal Pličanič. "Očitno tudi sama zakonodaja, ki ureja te postopke, omogoča dovolj manevrskega prostora za taka dejanja," je dodal in napovedal tudi, da bo po izvedeni preiskavi treba spremeniti insolvenčno zakonodajo, čeprav meni, da ni težava samo v zakonodaji, temveč tudi v njeni implementaciji, za kar pa je odgovorno prav sodstvo.

Na vprašanje, ali po razkritju domnevno spornih nagrad stečajnim upraviteljem na ministrstvu morda razmišljajo o moratoriju na stečajne postopke, pa je minister odgovoril, da o tem ne razmišljajo in da postopki normalno tečejo naprej.

"Takšno ravnanje je popolnoma nesprejemljivo"
O razkritju domnevnih nepravilnosti je spregovoril tudi predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ki je dejal, da zadeve sicer ne sme konkretno komentirati, si pa želi, da bi imeli sodnike z več avtoritete, kar je povezano tudi z njihovimi etičnimi načeli. Dejanja, za katera je prejšnji teden izvedela javnost, pa po njegovem mnenju prav gotovo ne prispevajo k povrnitvi ugleda v sodstvo: "Takšno ravnanje, ki je bilo razkrito v medijih, je popolnoma nesprejemljivo za pravno državo in za delovanje sodstva, posebej v kriznih časih," je poudaril.

Reforma sodstva šele leta 2013
Pličanič in Petrič sta se sicer pogovarjala tudi o reformah v sodstvu. Minister Pličanič meni, da je sodstvo tisto, ki bi moralo biti edino odgovorno za stanje v sodstvu, zato bo vladi predlagal, da se izvršilna veja oblasti odpove tem pristojnostim in jih preda predsednikom sodišč oz. predsedniku vrhovnega sodišča. "Potem bodo imeli vse vzvode, ki jih potrebujejo, in seveda tudi vso odgovornost za stanje v sodstvu," je pojasnil minister za pravosodje in javno upravo, s predsednikom ustavnega sodišča pa Ernestom Petričem pa sta se strinjala, da so te spremembe potrebne.

Senko Pličanič je poudaril, da je ustavno sodišče ena ključnih ustanov v naši državi, česar se tako on kot minister in vlada zelo dobro zavedata. Po njegovih besedah so nekatere institucije, tudi ustavno sodišče, za to državo tako zelo pomembne, da bi morali pri njih manj zategovati pas - v kriznih časih je tekoče in gladko delovanje ustavnega sodišča še posebej pomembno, meni minister.

Ustavno sodišče se po besedah Ernesta Petriča zaveda potreb po varčevanju, vendar pa na določeni točki "naša dobra volja in pripravljenost sodelovati pri naporih, da se finance naše države spravijo v red, prideta do tega, ko ne moremo več, ne da bi to pomenilo tveganje za naše učinkovito delovanje".

Ustavno sodišče je treba razbremeniti
Na kakšen način bodo dosegli razbremenitev ustavnega sodišča, ali bo to možnost izbire ali kak drug način, je po Petričevih besedah stvar nadaljnjega dogovarjanja - če ustavno sodišče ne bo dobilo možnosti izbire zadev, ki jih bo obravnavalo, pa bo treba razmisliti o spremembah zakona o ustavnem sodišču, je pojasnil.

"Ni dobro, da se ustavno sodišče na leto ukvarja z več kot 2.000 zadevami," je opozoril predsednik ustavnega sodišča. Po njegovih besedah bi bil za ustavno sodišče zelo sprejemljiv predlog sprememb ustave za razbremenitev ustavnega sodišča, ki je pred približno štirimi leti nastal na pobudo predsednika republike Danila Türka, a postopek sprejemanja v DZ-ju ni bil končan. Pličanič je pojasnil, da kot minister popolnoma podpira ta predlog, vlada pa o njem še ni razpravljala.

Takšno ravnanje, ki je bilo razkrito v medijih, je popolnoma nesprejemljivo za pravno državo in za delovanje sodstva, posebej v kriznih časih.

predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič
Konflikt sodniških interesov