Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 9 glasov
Ocenite to novico!
| Pri takem smučanju naj se v dolino ne spustijo vsi smučarji naenkrat, ampak naj malo gledajo drug drugega. Tako da, če se sproži plaz, odnese samo enega in ne vseh. | ||
| Igor Potočnik za MMC | ||
Upravljavci žičnic v zvezi z opozarjanjem na nevarnost vožnje zunaj urejenih smučišč naredijo le tisto, kar je nujno, je za MMC povedal strokovnjak Igor Potočnik.
"Naredijo toliko, da zadostijo zakonu, več pa ne," je dejal predsednik komisije za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije in poudaril, da bi lahko na smučiščih postavili malo več obvestil in opozoril. Smučarje, ki ne upoštevajo opozoril, je pozval, naj ne izzivajo usode, kadar zapade nov sneg, saj se ta preobrazi in sprime s podlago šele okoli tri dni po sneženju.
"Plazovna žolna ne pomaga, če si sam"
Kot pravi, smučarje v smučanje zunaj označenih smučišč vodita samo adrenalin in užitek, nič drugega. Opozarja jih, naj se tako kot pri turni smuki, za katero je obvezno, da jo izpeljeta vsaj dva oz. trije smučarji, tudi oni na takšno smuko odpravljajo v skupini. "Pri takem smučanju naj se v dolino ne spustijo vsi smučarji naenkrat, ampak naj malo gledajo drug drugega. Tako da, če se sproži plaz, odnese samo enega in ne vseh," svetuje Potočnik in poudarjai, da lahko prijatelji zasutega v takem primeru začnejo takoj iskati. "Ponavadi je takrat, ko pridemo reševalci, že pozno," je dejal.
10 FIS-pravil: |
Smučarju, ki zunaj urejenega smučišča smuča sam, tudi plazovna žolna ne pomaga, poudarja Potočnik. "Če pa je nekaj smučarjev skupaj in uporabljajo žolno, imajo veliko možnosti, da nekoga, ki ga zasuje, najdejo in rešijo," pravi in dodaja, da je smučanje zunaj urejenih smučišč običajno poteka tako, da se smučarji z žičnico pripeljejo na vrh. V dolino se spustijo po grapi oz. po neurejenem delu in se pripeljejo nazaj do žičnice, pri turni smuki pa greš tudi navkreber in po ravnem. Turna smuka je torej kombinacija zimskega gorništva in smučanja.
"Spremljajte obvestila o nevarnosti snežnih plazov"
Potočnik še poudarja, da morajo tako kot turni smučarji in alpinisti tudi smučarji, ki nameravajo smučati zunaj urejenih smučišč, spremljati dnevna obestila o nevarnosti proženja snežnih plazov. Meni, da je v javnih medijih dovolj takšnih obvestil, podatke o tem, kakšna je nevarnost plazov na določenih območjih, na svoji spletni strani objavlja Agencija RS za okolje, najdemo pa jih tudi na drugih meteoroloških spletnih straneh.
Glede smučarja, ki je pretekli teden umrl v plazu zunaj urejenega smučišča na Krvavcu, pa je Potočnik povedal, da mu, tudi če bi ga reševalci našli prej, verjetno ne bi mogli pomagati. "Obvestilo, da je pogrešan, smo dobili okoli enih, kasneje pa so ugotovili, da se mu je nesreča pripetila že med deseto in enajsto. Najboljša pomoč je takojšnja," je dejal Potočnik. Povedal je še, da možnost preživetja v snegu traja približno od 15 do 20 minut, v nasprotju z zemljskimi plazovi pa snežni človeka zaduši. "Človek se pravzaprav utopi, saj mu suhi sneg skozi usta in nos pride v pljuča," je bil nazoren MMC-jev sogovornik.
Povprečno od ena do dve smrtni žrtvi
V nesreči zunaj urejenih smučišč je po njegovih podatkih tudi lani umrl en človek, sicer pa je, kot pravi, nekaj primerov tudi takih, kpri katerih gorska reševalna zveza ne posreduje, ker pogrešanega smučarja najdejo in rešijo prijatelji ali pa se reši sam. V Sloveniji v takih nesrečah povprečno umreta od ena do dve osebi na leto.
Potočnik je še povedal, da gorska reševalna zveza ne more narediti več za ozaveščanje ljudi o nevarnostih snežnih plazov. "Opozarjamo po javnih medijih, organiziramo izobraževanja, zelo težko naredimo kaj več. Smo dosegljivi in kadar koli nas pokličejo, gremo reševat," pojasnjuje.
Po podatkih Uprave RS za zašito in reševanje se je od leta 2005 do zadnje nesreče januarja letos zgodilo deset nesreč zaradi smučanju zunaj urejenih smučišč. V teh nesrečah se je osem ljudi poškodovalo, dva človeka pa sta umrla. Klemen Gorše iz URSZR-ja opozarja, da ti podatki verjetno niso popolni, saj jih vodijo le za nesreče, pri katerih se v reševanje vključi gorska reševalna služba ali katera druga reševalna enota oziroma zrakoplov. "Nimamo pa podatkov o ponesrečenih, ki jih rešujejo dežurni, s katerimi morajo imeti upravljavci smučišča podpisane pogodbe," je pogovor sklenil Goršek.
http://www.gore-ljudje.net/novosti/39032/
ok...vdam se...kaj je to plazovna žolna?