V ZSSS-ju so prepričani, da je uveljavljanje načel dostojnega dela edini izhod iz siromaštva, bede in občutka negotovosti glede lastne prihodnosti. (Fotografija je simbolična.) Foto: BoBo/Srdjan Živulović
V ZSSS-ju so prepričani, da je uveljavljanje načel dostojnega dela edini izhod iz siromaštva, bede in občutka negotovosti glede lastne prihodnosti. (Fotografija je simbolična.) Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Končajte korporativni pohlep – svet potrebuje zvišanje plač, ITUC v letošnji kampanji poziva sindikate po svetu, naj se postavijo za dostojno delo. "Vlade bi morale prisluhniti pozivu delavk in delavcev za dostojno plačilo in varne službe ter proti temu, da pohlepne korporacije postavljajo pravila gospodarstva. To pomeni, da bi morale zagotoviti minimalne plače, ki bodo omogočale dostojno življenje ter možnost vključevanja v sindikate in kolektivno dogovarjanje," so zapisali v ITUC-u.

ZSSS: To je edini izhod iz siromaštva
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so ob dnevu za dostojno delo poudarili, da je dostojno delo osnova za graditev pravične, enakopravne in vključujoče družbe, da brez dostojnega dela ni socialnega miru, ni temelja za gospodarski in družbeni razvoj.

"Cilj družbe mora biti dostojno delo: delo, za katero se je delavec odločil, ga rad opravlja, je varno in primerno plačano. Pomemben del dostojnega dela je tudi občutek delavca, da je priznan in upoštevan," je zapisala predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič. V zvezi so prepričani, da je uveljavljanje načel dostojnega dela edini izhod iz siromaštva, bede in občutka negotovosti glede lastne prihodnosti.

Zatrjujejo, da se iz teh razlogov vse več ljudi, tako mladih kot starejših, odpravlja na delo v tujino, kar se odraža tudi v pomanjkanju usposobljenega in ustrezno izobraženega kadra za delo v Sloveniji. "Če k temu dodamo še porast negotovih, prekarnih oblik dela, prikritih delovnih razmerij, nizke plače, nevarne delovne razmere, vedno daljše ostajanje na delovnem mestu, diskriminacijo pri zaposlovanju ter občutek lastne nemoči posameznika, je očitno, da so pred Slovenijo veliki izzivi," so dodali.

Izvršni sekretar pri ZSSS-ju Andrej Zorko je napovedal, da se bodo za dosledno uveljavljanje načel dostojnega dela zavzemali v vseh segmentih, tako v okviru delovnih razmerij, plačne politike, politike zaposlovanja kot socialne varnosti.

Ministrstvo za ukrepe proti prekarnosti
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so marca lani predstavili dokument Za dostojno delo, ki med drugim vsebuje nabor ukrepov za zagotovitev dostojnega dela. Med temi so izpostavili ukrep za odpravo prekarnosti, in sicer rešitev iz novele zakona o inšpekciji dela, ki jo je DZ sprejel 26. septembra: po novem bodo lahko inšpektorji od delodajalca, katerega delavci delajo na podlagi pogodb civilnega prava, ima pa njihovo delo elemente delovnega razmerja, zahtevali, da tem delavcem ponudi ustrezno pogodbo o zaposlitvi.

V sindikatu Mladi plus, ki je del ZSSS-ja, so opozorili, da je Slovenija glede razširjenost prekarnih oblik dela med mladimi v samem vrhu držav EU-ja. "In četudi mladi imajo zaposlitev, so žrtve slabih delovnih razmer, različnih kršitev in nestalnih oblik dela, ki jim ne zagotavljajo varnosti in stabilnosti," so sporočili.

Položaj mladih je po navedbah sindikata slab, nedostopnost kakovostnih delovnih mest pa ne vpliva zgolj na njihov ekonomski status, temveč tudi na njihov splošni položaj v družbi, na njihovo zdravje ter usklajevanje dela in prostega časa oz. družinskega življenja.

V številkah
V anketi, ki so jo letos v sindikatu izvedli med 375 mladimi iz vse države, jih je 16 odstotkov odgovorilo, da so zaposleni za nedoločen čas. 77 odstotkov vprašanih je pripravljenih sprejeti delo, ki zahteva nižjo raven izobrazbe od njihove, 66 odstotkov se jih boji, da ne bodo dobili zaposlitve, 47 odstotkov se jih je v zadnjem letu spopadalo s pomanjkanjem denarja in 13 odstotkov se jih je zaradi finančne stiske odpovedalo tudi nakupu hrane. 57 odstotkov jih dela dlje, kot je zapisano v njihovi pogodbi o zaposlitvi, 63 odstotkov jih meni, da za opravljeno delo prejemajo prenizko plačilo, 47 odstotkov mladih je mnenja, da jim njihova zaposlitev ne zagotavlja nobene varnosti, 68 odstotkov vprašanih pa si ne more privoščiti nakupa ali najema stanovanja.