Poslanci Levice želijo z njim omejiti plačila za nepremičninsko posredovanje na štiri odstotke pogodbene vrednosti oz. ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov. Gre za širitev omejitev provizij, ki trenutno veljajo za prodajo nepremičnin, tudi na njihovo oddajo, kar pa ne bo veljalo pri pogodbah med gospodarskimi subjekti.

Predlog uvaja možnost, da dejavnost lahko opravljajo tudi za to kvalificirani tujci, s čimer bo Slovenija izpolnila zahteve Evropske komisije.

Rešitvam močno nasprotuje Zbornica za poslovanje z nepremičninami pri GZS-ju, ki se ji zdi nesprejemljivo, da bi država cenovno omejila storitev, ki je prosto dostopna na trgu. Konkurence je po njihovem mnenju na trgu dovolj, storitev za državljane ni obvezna, prek posrednikov pa steče manj kot 50 odstotkov prometa. Tako ostaja možnost ustavne presoje uveljavljene rešitve predloga te novele odprta.

Vladne stranke naj bi podprle novelo. Večina je tehtala med javnim interesom in svobodno gospodarsko pobudo in se odločila, da bo dala prednost večji zaščiti potrošnikov oz. najemojemalcev. Luka Mesec iz Levice je poudaril, da je praksa na trgu denimo pokazala, da morata tako najemodajalec kot najemojemalec posredniku plačati znesek ene najemnine, kar nakazuje "utemeljen sum kartelnega dogovora, zato je državna intervencija potrebna".

Kršenje svobodne gospodarske pobude pa je glavni argument opozicijskih SDS-a, NSi-ja in SNS-a, da predloga ne bodo podprli.

Odškodnine zaradi ograje na meji

Državni zbor je dopoldne opravil razpravo o predlogu novele zakona o nadzoru državne meje, ki naj bi pospešila izplačila odškodnin za uporabo zemljišč, na katerih so postavljene tehnične ovire. Vse kaže, da bo novela dobila podporo.

Po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja veljavni zakon o nadzoru državne meje določa, da sme policija na zasebnih zemljiščih postaviti in uporabljati tehnična ali druga sredstva, če je to nujno za opravljanje nadzora državne meje ali preprečevanje njenega nedovoljenega prehajanja. Ker se s tem posega v ustavno pravico do lastnine, zakon določa tudi upravičenost do nadomestila lastnika zaradi otežene rabe zemljišča in omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist.

Postopki omejitve lastninske pravice in določitve odškodnine so se izkazali za dolgotrajne in zapletene, zato je treba lastnikom zemljišč po ministrovih besedah zagotoviti hitrejše in učinkovitejše izplačilo odškodnin, kar naj bi zdaj zagotovila novela, ki določa, da bo odškodnina izplačana za čas od poteka 24 mesecev od uporabe zemljišč, ki otežuje njihovo redno rabo (za ta čas lastniki prejmejo nadomestilo), do poteka obdobja obremenitve zemljišča s služnostjo.

Pri tem bo odškodnina enotna, izračunana pa bo na podlagi metodologije, ki jo je določila vlada. Novela se sicer nanaša na 2.957 zemljišč, na katerih je bila ustanovljena služnost za deset let, letne finančne posledice za proračun pa so ocenjene na 35.000 evrov. V večini poslanskih skupin so novelo načeloma pozdravili, imajo pa v nekaterih delih pomisleke glede višine odškodnin, predvsem v opozicijskih NSi-ju in SDS-u. Izrecno so se proti zakonu opredelili le v Levici.

Podpora tudi zakonu o policiji

DZ je opravil tudi razpravo o predlogu novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, s katerim želi vlada zakon v določbah, ki se nanašajo na pridobivanje podatkov o letalskih potnikih, uskladiti z evropsko direktivo. Predstavitev stališč poslanskih skupin je pokazala, da bo novela kljub pomislekom o posegih v zasebnost dobila podporo.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Sandi Čurin je povedal, da je glavni razlog za pripravo novele popolna implementacija direktive EU-ja o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj v naš pravni red (t. i. evidenca PNR).

Policija je namreč s prejšnjo novelo iz leta 2017 dobila novo pooblastilo, po katerem lahko od letalskih družb pridobiva podatke o potnikih, ki so rezervirali polet (t. i. podatki PNR), in potnikih, ki tudi dejansko potujejo (t. i. podatki API). Že med sprejemanjem novele pa je bila sprejeta direktiva EU-ja, ki se vsebinsko nekoliko razlikuje od tega, kar je bilo že vneseno v zakon, zato je treba tega zdaj spremeniti še enkrat.

Po Čurinovih besedah z novelo podrobneje opredeljujejo način obdelave obeh vrst podatkov, ki jih bo policija lahko uporabljala le za namene odkrivanja terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj. Katera so ta, je v noveli podrobno določeno.

Po noveli bo lahko policija zbirala in obdelovala podatke o potnikih, ki so leteli ali rezervirali polet. Podatki bodo avtomatizirano preverjeni v različnih evidencah policije, kot sta evidenci iskanih in pogrešanih oseb, evidenca iskanih in najdenih predmetov, evidenca prikritih in namenskih kontrol ter evidenca odrejenih ukrepov sodišč.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo noveli napovedali v poslanskih skupinah koalicije in NSi-ja, podporo pa so ji odrekli v SDS-u in Levici. Največ pomislekov je bilo glede posegov v zasebnost.

Nova pooblastila policistom

DZ bo obravnaval tudi predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, s katerim želi vlada nekoliko spremeniti določbe glede pridobivanja podatkov o letalskih potnikih, ter predlog novele zakona o nadzoru državne meje, ki po mnenju vlade zagotavlja učinkovitejše vodenje postopkov pri določitvi primerne višine odškodnine za lastnike zemljišč ob ograji na meji.

Predlog sprememb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa predvideva, da bi pri reševanju vlog za državne štipendije črtali pravilo glede fiktivnega izračuna denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Tako bo upravičencev do državne štipendije več, nekateri pa se bodo uvrstili v nižji dohodkovni razred in s tem dobili višjo štipendijo.

Na dnevnem redu je tudi predlog novele zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, s katero naj bi to področje uskladili z evropsko direktivo.