Poslanci koalicijskih poslanskih skupin Majda Potrata (SD), Franco Juri (Zares) in Ljubo Germič (LDS) so se na novinarski konferenci opredelili do očitkov opozicije glede novega zakona o RTV Slovenija ter hkrati izpostavili novosti, ki jih zakon prinaša.

"Je obstoječi zakon prinesel, kar je bilo obljubljeno?"
Potrata je uvodoma poudarila, da se je treba vprašati, ali "je zakon o RTV Slovenija iz leta 2005 prinesel tisto, kar je takratna koalicija obljubljala. Smo dobili boljši program? Imamo nižjo naročnino? Se je zmanjšal politični vpliv na RTV?" Sama zatrjuje, da je odgovor negativen in da zdaj ponujajo zakon, za katerega sodijo, da prinaša boljši program.

Izpostavila je, da se je sedanji zakon sprejemal po nujnem postopku, novi pa po rednem, pri čemer naj bi aktivno sodelovali tudi številni strokovnjaki in civilna družba. "Sedanjega zakona se drži poimenovanje 'Grimsov zakon'. Nekatere stvari res kažejo na to, da ga je pisala ena roka," je še dodala.

Povedala je še, da se je politika, tako v državnem zboru kot v državnem svetu, jasno izrekla o zakonu, s čimer je pridobil legitimnost. "Sedaj je potrebno zakon potrditi še na referendumu, če so nas povabili," meni poslanka SD-ja.

"Poslanstvo RTV-ja ni profit"
Juri je ob tem dejal, da nasprotniki zakona nastopajo z neresničnimi trditvami in da s floskulami znižujejo nivo razprave. "RTV ostaja v izključni lasti države. Zakon namreč izrecno prepoveduje privatizacijo. Poslanstvo RTV-ja ni profit," se je odzval na očitke opozicije.

Glede očitane delitve dobička vodstva je pojasnil, da je RTV po novem zakonu dolžen presežke porabiti za javno službo. Kot pravi Juri, naj bi zakon med drugim predvideval možnost vrnitve RTV-prispevka, če ta ne bi bil porabljen za nekomercialne vsebine.

Kot je še povedal, je tržna dejavnost RTV-ja v novem zakonu natančno opredeljena, za razliko od sedanjega, ki naj bi imel to področje urejeno nepregledno. Zakon naj tako ne bi dopuščal notranjih zlorab sistema.

"Sedanji zakon omogočal vprašljive poslovne poteze"
Germič se je najprej dotaknil posebnega, "sui generis" statusa RTV-ja, ki ga prinaša sprejeti zakon. RTV bo tako po novem imel status samostojne pravne osebe javnega prava, s posebnim kulturnim in nacionalnim pomenom, zakon pa po njegovih besedah natančno ureja posledice tega statusa.

"Vsa področja, ki niso natančno določena s tem zakonom, ureja zakon o javnih zavodih, s to razliko, da odgovornost vodilnih uslužbencev ureja zakon o gospodarskih družbah," pojasnjuje in dodaja, da to pomeni razjasnitev in zaostritev odgovornosti vodstva, "za razliko od obstoječega zakona, ki je omogočal vprašljive poslovne poteze".

Germič je še pojasnil, da ni interes zakonodajalca, da bi se RTV skomercializiral. Zakon po njegovih besedah prav tako ne bo omogočil politizacije RTV-ja, temveč jo bo preprečil, saj stranke ne bodo več imenovale svojih predstavnikov v programski svet RTV-ja. Od 17-ih članov sveta bo po njegovih besedah s strani politike 5 članov imenoval državni zbor, 2 pa predsednik države.