Po razkritju visokih honorarjev nekaterih v visokem šolstvu je Univerza v Ljubljani, ki zaposluje več kot 5.600 ljudi, namreč predstavila svoje financiranje.

Želeli smo pojasniti kontekst izplačevanj avtorskih honorarjev, je na začetku novinarske konference, ki so se je udeležili tudi dekani vseh 26 članic, pojasnil rektor Svetlik. Univerza je primarno financirana iz javnih sredstev, ki jih prejema predvsem od ministrstva za izobraževanje, je povedal, a teh sredstev, kot je zatrdil, ni dovolj.

Za ohranitev kakovostnega študija so zato po Svetlikovih navedbah morali pridobivati dodatna neproračunska sredstva, ki jih je bilo samo lani 68 milijonov evrov. Večina honorarjev, ki jih je pred kratkim razkrila aplikacija Komisije za preprečevanje korupcije Supervizor, je bila izplačanih iz teh sredstev.

"Elite" imajo tudi potrebne kvalifikacije
Svetlik je poudaril razliko med visokošolskimi na eni ter osnovno- in srednješolskimi učitelji na drugi strani. Osnovne in srednje šole namreč dobijo že izdelane programe za učni proces, na univerzi pa morajo takšne programe ustvarjati sami, je pojasnil. En program vsebuje od 25 do 40 predmetov, vsak predmet pa nosi zaokroženo celoto znanja.

Poleg tega se morajo učitelji v visokem šolstvu ves čas izpopolnjevati. Zato so potrebna tudi druga sredstva, tako proračunska kot evropska. Za ta sredstva pa velja po Svetlikovih besedah zelo huda konkurenca. Dodelitev evropskih sredstev tako zahteva velik znanstveni učinek. Tako imajo t. i. elite, ki so prejele ta sredstva, je dejal Svetlik, zanje tudi potrebne kvalifikacije.

Svetlik: Fakultete same odločajo, kaj s sredstvi
Drug vir sredstev za članice univerze, ki so, kot je poudaril rektor, pravne osebe in uživajo avtonomijo znotraj univerze, pa so še izredni študij in razni razvojni projekti ter svetovanja podjetjem in drugim organizacijam. Izredni študij je v hitrem upadanju, je dejal Svetlik, doktorskega študija pa država skoraj ne financira več. Da se pridobijo sredstva od podjetij, pa so potrebna prizadevanja. Sredstva, ki jih tako pridobijo članice, so njihova, in same odločajo, kaj z njimi, je še poudaril Svetlik.

Ob tem je tudi ponovil stališče univerze, da razkritje Supervizorja o visokih honorarjih v visokem šolstvu ni bilo zakonito in da so navedeni podatki netočni, saj vključujejo tudi druga izplačila, ki ne bi smela biti v Supervizorju, kot so denimo izplačila potnih nalogov, regresa, jubilejnih nagrad.

Več programa, a manj zaposlenih
Kot je še poudaril, so morali na univerzi od leta 2009 zmanjšati število zaposlenih za šest odstotkov, medtem ko zaradi petega letnika izvajajo za 20 odstotkov več programa. Zato morajo fakultete dodatna sredstva iskati na trgu, da lahko financirajo osnovno dejavnost.

Svetlik je še podal primerjavo med letoma 2009 in 2014. Medtem ko je bilo za avtorske honorarje pred šestimi leti porabljenih 24,3 milijona evrov (od tega 15,5 milijona za notranje zaposlene), je lani ta znesek znašal 16 milijonov evrov (devet milijonov evrov za notranje zaposlene).

Leta 2009 je bilo glede na plače avtorskih honorarjev za 10 odstotkov, lani pa za dobrih sedem.

Supervizor razkril
Poteza sledi nedavni objavi v aplikaciji Supervizor Komisije za preprečevanje korupcije, ki je razkrila, da so nekateri v visokem šolstvu ob redni plači prejemali tudi visoke avtorske honorarje.

Med zaslužkarji je tudi nekdanja ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar, ki je zaradi razkritja, da je v preteklih 12 letih s honorarji zaslužila več kot 636.000 evrov, odstopila s položaja.

Visoki honorarji so ob splošnem pomanjkanju sredstev sprožili kritike visokošolskega sindikata. Ta je opozoril, da nekateri prejemajo visoke honorarje, medtem ko "množice sposobnih mlajših znanstvenikov zaradi 'varčevanja' ostajajo brez službe, životarijo s prekarnimi pogodbami ali ždijo v izhodiščnih plačnih razredih".

Univerza v Ljubljani se je na razkritje o visokih honorarjih odzvala tako, da je na informacijskega pooblaščenca naslovila zahtevo za uvedbo inšpekcijskega postopka.