Niti ne bo mogoče izpolniti nacionalnih ciljev, ki jih določajo srednjeročni obrambni programi za to obdobje. Kot je znano, je Računsko sodišče opravilo revizijo smotrnosti nakupa oklepnikov 8 x 8, cilj revizije pa je bil podati mnenje o tem, ali je ministrstvo za obrambo med nakupom oklepnikov ravnalo gospodarno.

Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je dejal, da iz revizijskega poročila ni mogoče ugotoviti indicev o morebitnih kaznivih dejanjih, a vsa pogajanja, ki niso transparentna, lahko predstavljajo tveganje. Dodal je, da Računsko sodišče več kot priporočil ne more dati, je pa lahko poročilo osnova za vzpostavitev ustreznejših temeljev za naročila zaupne narave na ministrstvu za obrambo.

Po besedah Šoltesa se več kot devetdeset odstotkov zahtev sodišča uresniči, v primeru neizvedbe popravljalnih ukrepov za hude kršitve dobrega gospodarja, pa sodišče lahko zahteva razrešitev odgovorne osebe, pri čemer je spomnil na nekdanjega ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika.

Šoltes od Morsa pričakuje, da bo v okviru danih možnosti presodilo, kaj so najboljše rešitve. Pogodba o nakupu oklepnikov namreč še ni v celoti realizirana in bo potekala še v prihodnjih letih.

Sicer pa na t. i. razčiščevalnih sestankih Računskega sodišča z Morsom, po besedah vrhovnega državnega revizorja Jorga Kristijana Petroviča niso razpravljali o tem, "katera vlada je storila kakšno nepravilnost, ampak so ugotavljali morebitna nesoglasja med našim poročilom in videnjem ministrstva".

Sodišče: Sredstva niso zadostna za nakup vseh oklepnikov
Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da načrtovana finančna sredstva, ki so namenjena nakupu oklepnikov, ne bodo zadoščala za nakup vseh oklepnikov z opremo. Ministrstvo pa v investicijski dokumentaciji ni predvidelo ustreznih različic investicije, ki bi upoštevale tudi finančne omejitve. Poleg tega ministrstvo za obrambo ni zagotovilo možnosti za spremljanje izpolnjevanja sporazuma o protidobavah na področju zaposlitev, v letih 2007 in prvi polovici 2008 pa ni preverjalo informacij glede realizacije protidobav.

Ministrstvo bi se moralo pogajati z več ponudniki
Poleg tega revizorji menijo, da Mors javnega naročila zaupne narave ni izvedel tako, da bi zagotovil konkurenco med ponudniki v fazi pogajanj. Tako je omejil svojo pogajalsko moč, kar bi lahko vplivalo na izbor najugodnejše ponudbe in s tem zagotovljene gospodarnosti nakupa.

Ker je ministrstvo k pogajanjem povabilo le enega ponudnika, izbrani ponudnik ni mogel imeti zadostnega poslovnega interesa za znižanje cene. Med pogajanji pa je ministrstvo tudi spremenilo predmet naročila, zato Računsko sodišče ne more ugotoviti, ali je Mors posel res oddal najugodnejšemu ponudniku.

V pogodbi se je ministrstvo odločilo za nakup 25 oklepnikov brez nadgradenj ter dogovorilo za možnost, da te platforme zamenja za rezervne dele, pri čemer ni doreklo, za katere rezervne dele gre. Poleg tega se med izvajanjem pogodbe izvajalcu kljub zamudi pri dobavi oklepnikov ni zaračunalo pogodbenih kazni, čeprav so bili za to izpolnjeni pogoji, ugotavlja Računsko sodišče.

Računsko sodišče: Mors naj v prihodnje uskladi dokumente
Zaradi vsega zgoraj naštetega je Računsko sodišče ministrstvu za obrambo za izboljšanje poslovanja na področju večjih vojaških nakupov priporočilo, da pri načrtovanju zagotovi usklajenost med različnimi dokumenti načrtovanja, investicijsko dokumentacijo, optimira število načrtovalskih dokumentov in ukrepa v primeru, ko ugotovi neskladje med načrtovanimi finančnimi sredstvi in predvideno ceno investicije v vojaško opremo.

"Pri izvedbi naročila naj čim bolj natančno opredeli predmet nakupa, v primerih, ko v postopku predvideva pogajanja, naj ta izvede z vsemi ponudniki, bolje naj tudi kontrolira načrtovana finančna sredstva za predviden obseg naročila. Pri izvajanju pogodbe naj že ob začetku projekta določi vodjo projekta in jasno opredeli njegove naloge in odgovornosti, pri poročanju o projektu pa naj izboljša zlasti poročanje glede na predvideno porabo finančnih sredstev za projekt."