Socialni partnerji so začeli zadnji teden februarja vsebinska pogajanja o socialnem sporazumu za izhod iz krize 2014-2015. Delo so razdelili na tri skupine: skupino za področji gospodarstva in financ, skupino za področja trga dela, zaposlovanje, pokojninski sistem in zdravstvo ter skupino za področji izobraževanja in javnega sektorja.

Nekatera vprašanja naj bi že uskladili. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je tako pojasnila, da naj bi bilo doseženo soglasje glede vprašanja pokojninskega sistema. Spremembe bo po njenih besedah treba pripraviti do leta 2017 ali 2018, ko trenutna zakonodaja ne bo več omogočala finančne vzdržnosti.

Ob tem upa, da bo napisana t. i. bela knjiga, ki bo podlaga za poznejši poseg v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Najspornejša je delovna zakonodaja
Socialni partnerji pa naj bi bili vsak na svojem bregu pri spremembah delovne zakonodaje. Delodajalci namreč vztrajajo, da je poseg v delovno zakonodajo s ciljem povečanja prožnosti nujen, sindikati pa ponovnemu odpiranju zakona o delovnih razmerjih (ZDR) ostro nasprotujejo, saj so zadnje spremembe zaživele šele lani.

Vlada pa je v svojem predlogu socialnega sporazuma predvidela, da bi ZDR prenovili že do konca leta 2015, vendar naj bi v to posegli ob morebitnem dogovoru socialnih partnerjev.

Podobni zapleti so tudi na področju javnega sektorja, kjer je vlada v svojem predlogu predvidela zmanjšanje mase za plače, s tem pa znižanje števila zaposlenih.

Sindikati pa na drugi strani menijo, da je javni sektor k reševanju krize prispeval že dovolj in da bi lahko novi ukrepi škodili kakovosti javnih storitev.

Sindikati si želijo vsaj minimalnega dogovora
Socialni partnerji, predvsem sindikati, si želijo, da bi dosegli neki socialni sporazum, saj naj bi bilo bolje, da se sklene minimalni dogovor, kot da ni nobenega dokumenta, saj se bo sicer vlada odločala glede na koalicijsko pogodbo.

V obrtni zbornici so medtem ocenili, da ukrepi, ki so v trenutnem delovnem gradivu, ne bodo privedli do uspešne Slovenije, saj ne bodo zagnali ne gospodarstva ne ustvarili novih delovnih mest. Do vladnega predloga socialnega sporazuma pa so bili že zelo kritični tudi v GZS-ju.

Zadnji rok je april
Delovne skupine bi morale pogajanja po zadnji zastavljeni časovnici skleniti do sredine marca, a jim to ni uspelo. Nova želja je dokument podpisati do sredine aprila. Poznejši čas naj ne bi bil smiseln, saj mora vlada program stabilnosti in nacionalni reformni program, ki naj bi povzela smernice socialnega sporazuma, v Bruselj poslati do konca aprila.