Ustavni sodniki ugotavljajo, da so očitki predlagateljev neutemeljeni, razlogi za uvedbo nezdružljivosti pa so po njihovi mnenju razumni (na fotografiji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič). Foto: BoBo
Ustavni sodniki ugotavljajo, da so očitki predlagateljev neutemeljeni, razlogi za uvedbo nezdružljivosti pa so po njihovi mnenju razumni (na fotografiji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič). Foto: BoBo

Ustavni sodniki ugotavljajo, da so očitki predlagateljev neutemeljeni, razlogi za uvedbo nezdružljivosti pa so po njihovi oceni razumni. Na ustavno sodišče so se obrnili štirje župani (Matjaž Zanoškar, Danijel Krivec, Zvonko Lah in Ljubo Žnidar), ki so bili na volitvah 4. decembra izvoljeni za poslance in jim bo s potrditvijo poslanskega mandata prenehala županska funkcija.

Prepričani so, da nezdružljivost funkcij v tolikšni meri posega v ustavno zagotovljeno volilno pravico, da je določena skupina državljanov, torej župani, izločena iz kroga upravičencev, ki so lahko izvoljeni v DZ. Poleg tega menijo, da je člen, po katerem se nezdružljivost začne uporabljati z dnem konstituiranja DZ po prvih volitvah, v neskladju z načelom zaupanja v pravno državo.

Ker so pobudniki mandat županov pridobili na lokalnih volitvah 2010, je v času nastopa njihovega mandata veljalo, da bodo lahko na naslednjih parlamentarnih volitvah kandidirali za poslance, so prepričani. Ustavno sodišče pa je pobudo soglasno zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Sodniki ugotavljajo, da izpodbijana ureditev ne posega v pravico pobudnikov, da se pod enakimi pogoji potegujejo za izvolitev v DZ oziroma za župana. Kot so zapisali v svojem sklepu, zakonska ureditev prepušča odločitev o tem, katero funkcijo bo opravljal, vsakemu posamezniku.

Prepovedano "kopičenje" funkcij
Nova ureditev po mnenju sodnikov tako ni omejila niti pravice do kandidiranja na državnozborskih oziroma na županskih volitvah niti pravice do izvolitve na katero koli izmed teh dveh funkcij. Odločitev o kandidaturi za eno ali obe funkciji je prostovoljna odločitev vsakega volivca, so zapisali. Zakonska ureditev nezdružljivosti poslanske funkcije z drugimi funkcijami ne preprečuje kandidiranja, izvolitve ali opravljanja katere koli funkcije, temveč onemogoča le hkratno opravljanje dveh nezdružljivih funkcij. Ne gre torej za zakonsko omejevanje dostopa do voljenih funkcij, temveč samo za prepoved kopičenja funkcij, so še zapisali ustavni sodniki. Ob tem so obrazložili tudi razloge za uveljavitev nezdružljivosti, kot so preprečitev konflikta interesov, načelo predstavniške demokracije in praktični razlogi, ter ugotovili, da tem razlogom ni mogoče odrekati razumnosti.

Državni zbor je nezdružljivost poslanske in županske funkcije v zakonu o poslancih uvedel maja letos. Zakon določa, da županom, ki bi bili na prvih parlamentarnih volitvah izvoljeni za poslance, z dnem potrditve mandata v DZ-ju preneha županska funkcija.