Vaša ocena: 
Ocena 3,3 od 7 glasov
Ocenite to novico!
Predloga proračunov za leti 2011 in 2012 bo vlada pripravila do konca avgusta. Odhodki bodo znašali 10 milijard evrov, pri čemer je zahtev do zdaj za 800 milijonov evrov več.
Usklajevanja se nadaljujejo, je po seji vlade povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari in spomnil, da želi vlada javnofinančni primanjkljaj z zdajšnjih 5,5 odstotka BDP-ja do leta 2013 znižati na 1,6 odstotka BDP-ja, javni dolg pa omejiti na manj kot 50 odstotkov BDP-ja.
Kdaj bo cilj dosežen, določa danes sprejeta formula, ki jo bo vlada zapisala v proračunski memorandum. Tega bo septembra poslala v parlamentarno obravnavo skupaj s predlogom državnega proračuna za leti 2011 in 2012 ter drugimi proračunskimi dokumenti.
Ciljna rast javnofinančnih odhodkov za vse štiri blagajne bo odvisna od trendne rasti potencialnega proizvoda, popravljene za dejanski odmik javnofinančnega primanjkljaja od ciljanega ter dejanski odmik ravni javnega dolga od želenega, je Gaspari predstavil formulo.
| Vlada pa je zaslišala tudi kandidate za člane uprave in sveta agencije za upravljanje kapitalskih naložb države. Razpisa ne bo ponavljala, sklep o predlogu za imenovanje pa bo sprejela na seji 26. avgusta, je po seji vlade povedal premier Borut Pahor. |
Več prihodkov z obdavčitvijo nepremičnin
Več prihodkov vlada ne bo poskušala doseči z obdavčitvijo dohodkov, temveč pretežno z obdavčitvijo premoženja oz. nepremičnin, je poudaril minister. Po drugi strani pa se ne bo mogoče izogniti ukrepom na področju pokojninskega sistema, zdravstva in plač, je dodal.
Pokojninska, zdravstvena in plačna reforma neizogibne
Pokojninska reforma zahteva predvsem podaljšanje aktivne dobe zaposlitve, pri čemer je pomembna uskladitev z zdravstveno reformo. Glede te je napovedal možnost ukinitve premijskega načina plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prehod na obvezno obliko.
Širitev osnove za prispevke pri honorarjih in podjemnih pogodbah?
Čeprav dokončne odločitve vlada še ni sprejela, bo najverjetneje treba takšno povečanje prispevne stopnje nadomestiti z davčnimi in drugimi razbremenitvami stroškov delovne sile. Kot eno izmed možnosti je Gaspari navedel širitev osnove za plačilo prispevkov na dohodke, kot so, denimo, avtorski honorarji in podjemne pogodbe.
Plače v javnem sektorju se v prihodnjih dveh letih po njegovih besedah ne bi smele valorizirati. "Pri tem nismo izjema v Evropi, prej smo med tistimi, ki to delamo zmerno," je dejal.
Prodaja državnega premoženja, spremembe davka na premoženje?
Da bi bilo fiskalno breme znosno, vlada razmišlja tudi o prodaji državnega premoženja, ki nima strateškega pomena, možnosti zvišanja prispevne osnove za posamezne poklice in spremembah pri premoženjskih davkih. V zakonu o davku na nepremičnine bi morali omogočiti nizko obdavčitev za prvo stanovanje in rezidenčno bivanje v objektu, za preostale nepremičnine pa je obdavčitev lahko tudi progresivna, je še poudaril Gaspari in dodal, da bi morali biti ljudje enakomerno obdavčeni glede na ekonomsko moč.
če se jaz ali kdor koli zadolživ v tujini.
Drugače pa je z državnim proračunom.
Tu pa nova oblast krasno vodi .Pa naj bo kriza
gor ali dol. Mi silimo samo dol.
Ne vem zakaj Poljakom uspeva 2% rast BDP.
Mar zanje kriza svetovna ne obstaja?
Še en minus za blagajno hahaha
Na kant nas bodo spravli.
Link sem dodal ker se mi zdi zanimiv... nikjer nisem pisal katera vlada je kdaj začela drek mešat samo kdaj je JJ končal in odgovoril na tvoje vprašanje "A ni bil javni dolg pod Janševo vlado samo nekaj %?" ...
Svoje politične igrice in svoje znanje pa predelaj na višji nivo in pusti smrtnike da živijo.
Seveda pa se lahko kreditiramo se naprej v nedogled in cakamo na scenarij Grcija, tam en bo tako mehko, mrtvi demonstranti na cestah, liter bencina 5 eurov, itd...
Če ne poznaš razlike med javnim dolgom in skupnim dolgom države
Zame je javni dolg pač dolg vseh (od posameznikov, podjetij in od države), vključno s tajkunskimi krediti - če se redno odplačujejo ali ne.
Ja, včasih imam problem tudi z razločevanjem med pojmi, ki jih nekdo navaja... ampak mislim, da sem tokrat kar zadel.
Vsekakor ima za moje pojme Slovenija še kar sprejemljiv zunanji dolg, ampak le ob predpostavki, da ga je tudi finančno sposobna odplačevati. In ja, glede na vse kar se zadnje čase dogaja v slovenskem finančno-gospodarskem področju, bi si upal reči, da trenutna vlada v primerjavi s prejšnjo nima najbolj srečne roke. Še dobro, da ji narod stoji ob strani.
Če ne poznaš razlike med javnim dolgom in skupnim dolgom države odštej številki, ki si jo navedel dolg Šrota (140 mio), Bavčarja (110 mio), Kordeža (90 mio) in še drugih tajkunov, ki skrivajo svoje kredite pa boš prišel na tistih nekaj %, ki sem jih jaz navedel.
Ovca 30. julij 2010 ob 09:24
Kot je meni znano je leta 2009 že vladal Pahor in takrat so že izdali za 2 miliardi obveznic pa še DARSu so nekaj dolga odobrili (če naštejem samo večje številke).
Javni dolg po JJ je bil nekaj čez 20%..
Lestvica držav po zadolženosti BDPja za posamezno državo leto 2009:
http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_cou
ntries_by_public_debt
Približno za 10 % na leto raste Javni dolg... za 2009 - 31.80 %
Lp.
"ww.finance.si/235208"
To ne bo držalo. Absolutno gledano je dolg pod Janševo vlado precej rasel, relativno pa naj bi malenkost padal (relativno glede na BDP), vendar pa je bil ves čas precej visok:
http://www.stat.si/indikatorji.asp?ID=28
Mislim pa, da je v vsakem primeru nemogoče primerjati trenutni dolg, z dolgom v časih Janševe vlade, ker so pogoji, pod katerimi se dolgovi odpirajo in zapirajo povsem nasprotni.
In to bo kakšen novi davek? (Ker če niste še opazili, te osnovnošolci ne znajo drugega naredit kot to..)
Saj bomo res ČISTO vse prodali.
A ni bil javni dolg pod Janševo vlado samo nekaj %? A je javnost prevzela nase vse tajkunske kredite? Drugače mi ni jasno kako so lahko v samo dveh letih naredili tak dolg ne da bi praktično karkoli investirali.
10% nakradenega naj da nazaj v blagajno, pa bo že višek noter.