Predstavniki petih sindikalnih central zahtevajo, da se zakon o delovnih razmerjih umakne, ker so bili neuspešni s svojimi predlogi in zahtevami. Napovedujejo tudi protest pred parlamentom, če bo vlada nadaljevala zakonodajni postopek. Foto: MMC RTV SLO
Predstavniki petih sindikalnih central zahtevajo, da se zakon o delovnih razmerjih umakne, ker so bili neuspešni s svojimi predlogi in zahtevami. Napovedujejo tudi protest pred parlamentom, če bo vlada nadaljevala zakonodajni postopek. Foto: MMC RTV SLO
Evri
Sindilkati ne pristajajo na nižanje odpravnin, če ne bo višjih nadomestil za brezposelne. Foto: Thinkstock

Mi se tukaj ne hecamo. Vse poteze smo dobro premislili in jih bomo tudi izpeljali.

Dušan Rebolj
Protest
Želimo doseči dejanske spremembe, sam protest nič ne pomeni, če ne bo sprememb. Zato bomo napeli vse sile, da do njih pride, so zagotovili sindikalisti. Foto: MMC RTV SLO
Sindikati napovedujejo protest
Koga zastopajo sindikati

Do tedaj nameravajo izkoristiti vse možnosti, da se vendarle socialni partnerji dogovorijo, so predstavniki petih sindikalnih central (Pergam, KS 90, Neodvisnost, ZDSS-Solidarnost in Alternativa) napovedali na tiskovni konferenci.

"Enotni smo si, in praksa nam potrjuje, da je treba ustvariti določen pritisk, sicer socialnega dialoga ne bo. Vsaj takega, ki bo dal rezultat, ki ga slovenski delavec in gospodarstvo potrebujeta. Drugače se bo v okviru sestankov ESS-ja veliko dogajalo, a nič zgodilo," je bil jasen Boris Mazalin, predsednik sindikata KS 90 SLovenije.

Pogoj: sklad za odpravnine
Vsi so zatrdili, da ne zavračajo zakona o delovnih razmerjih, ker ne bi razumeli pomena večje fleksibilnosti na trgu dela, moti pa jih, da ni financ, s katerimi bi se ta fleksibilnost uskladila z varnostjo. "Menimo, da se morajo najti sredstva za uravnovešenje fleksibilnosti, če ga vlada najde za sanacije bank, zavarovalnic, velikih podjetij in pomoč drugim državam. Ta zakon je treba zdaj umakniti, ker vlada trdi, da denarja ni. Ko ga bo našla, se bomo pogovarjali."

Vladi zato predlagajo, naj se zadolži, kot se bo tudi za pomoč Grčiji, in s tem denarjem ustanovi sklad za odpravnine, da bi jih delavci ob propadu podjetja ali odpuščanjih dejansko dobili. Tako bi se bremena odpravnin razdelila med delodajalci in državo. Problematiko bi bilo po besedah Nine Avbelj (sindikat ZDSS-Solidarnost) treba obravnavati celovito, dokler torej ne dobijo na mizo predloga o skladu za odpravnine, ne morejo govoriti o njihovem nižanju. "Prav tako ni nikjer predloga o omejevanju odpravnin menedžerjev," je dodala.

Zdenko Lorber (Slovenska zveza sindikatov Alternativa) pa je spomnil še na to, da imamo v tem letu "pravo inflacijo strategij" (Školčeva skupina, Gasparijeva skupina, Žiga Turk), ki želijo doseči blaginjo v Sloveniji. Evropske ankete kažejo, da ljudem blaginja pomeni zaposlenost. "V Sloveniji pa nato na praktični ravni delamo vse, da izničimo delovnopravno razmerje, ki je podlaga za opevano blaginjo."

Zahteva po sestanku in pogovorih
Njihova prva poteza zdaj bodo pisma, ki jih bodo poslali poslanskim skupinam, premierju Borutu Pahorju in ministru za delo, družino in socialne Ivanu Svetliku. Zahtevali bodo sestanek s poslanci, da jim pojasnijo stališča, in nadaljnje pogovore z vlado. Prvič se bo namreč zgodilo, da bo vlada tako pomemben, a neusklajen zakon dala naprej. "Menimo, da je to spretna poteza vlade, glede na to, da je premier govoril, da sprejema odgovornost za vse zakone, zdaj pa to daje v parlament. Računamo na pamet parlamentarcev, da vedo, da zastopajo širše množice, in ne vlade," je pojasnil Drago Lombar, sindikat KNSS.

Pet sindikalnih central je tako enotnih, da pritiske stopnjujejo, dokler ne bo dogovora. Po njihovem mnenju še ni bilo tako slabega stanja socialnega dialoga v zgodovini države, saj se ne morejo dogovoriti o nobeni stvari. "So samo pogovori, dogovorov pa ni," so zatrdili. Preverili so tudi razpoloženje pri svojih članih - delavcih - in ugotovili, da imajo podporo za te pritiske. Delavci so namreč na izvajanje pritiska pripravljeni ne le zaradi tega zakona, pravijo sindikalisti, ampak iz več razlogov. "Jeza, gnev in nestrpnost se vsak dan povečuje."

Skrajna možnost je tudi referendum
Dušan Rebolj
(Pergam) je zato zatrdil, da če se bo ta trend nespoštovanja dialoga in iskanja skupnih rešitev nadaljeval tudi pri pokojninskih reformah, se bodo njihove aktivnosti zaostrovale do protestov in na koncu referenduma.

"Nobenega razloga ni, da bi zaposleni z znižanjem svojih pravic in odpravnin financirali velike nagrade, odpravnine posameznikom in upravam tudi v državnih podjetjih. Nobenega razloga ni, da zaposleni financirajo »zapiranje« tovarn, ki smo jim priča vsak dan. Nobenega razloga ni, da bi zaposleni financirali probleme drugih držav. Ko nam govorijo, da ni denarja, od kod nekaterim obraz, da bodo ta denar dal tistim, ki so vse skupaj zafurali. Če politika v tem ne vidi, da so to razlogi za vrenje med ljudmi, potem je to nesposobna politika," je bil oster Rebolj.

Mi se tukaj ne hecamo. Vse poteze smo dobro premislili in jih bomo tudi izpeljali.

Dušan Rebolj
Sindikati napovedujejo protest
Koga zastopajo sindikati