Karl Erjavec (DeSUS) je poudaril, da je težava pri trajnem mandatu sodnikov ta, da če neki sodnik slabo dela, ne izgubi mandata. Dodal je, da ga moti predvsem to, da nekoga pravosodje zna prijeti, drugega pa ne. Janez Janša (SDS) je opozoril, da sodstvo ne deluje in da ljudje nerazumno dolgo čakajo na pravico. Prav tako je prepričan, da del politike izkorišča sodstvo, da daje v sodne postopke svoje politične nasprotnike. Zmago Jelinčič (SNS) je dodal, da za nekatere velja ena vrsta prava, za druge pa druga.

Radovan Žerjav (SLS) se je zavzel za ukinitev trajnega mandata sodnikov, da bi se učinkovitost sodstva povečala, Borut Pahor (SD), Katarina Kresal (LDS) in Gregor Golobič (Zares) pa s tem ne soglašajo in menijo, da je trajni mandat civilizacijska in demokratična pridobitev. Tudi Ljudmila Novak (NSi) zagovarja trajni mandat, vendar s predhodno poskusno dobo.

Kakšna bo usoda intervencijskega zakona?
Pahor je dejal, da je vlada še pravočasno predlagala intervencijski zakon, vendar ga drugi niso sprejeli. Pri tem je pokazal s prstom na SDS, ki ni podprl obravnave zadnje različice intervencijskega zakona na seji DZ-ja še pred predčasnimi volitvami.

Janša je na očitke o blokadi intervencijskega zakona in drugih ukrepov vlade dejal: "SDS ni imel namena blokirati vlade. Tudi če bi ga imel, pa ga ni, bi bili težko uspešnejši od vlade same. Takšne blokade, kot so si jo sami postavili, mi ne bi bili nikoli sposobni." Njegova stranka predlaga znižanje funkcionarskih plač za 10 odstotkov, s čimer bi prihranili 10 milijonov evrov letno in "pokazali ljudem, da smo pripravljeni zategniti pas tudi pri sebi".

Erjavec je dejal, da DeSUS intervencijskega zakona ne podpira, ker uvaja varčevanje na upokojencih oz. "tistih, ki najtežje živijo". Kresalova se je zavzela za sprejetje zakona še pred volitvami, saj nas po njenih besedah v tem trenutku vsaka neodločnost stane.

Novakova je poudarila pomen zmanjšanja plač predsednika vlade in poslancev kot zgled državljanom, Golobič pa je krivdo vlade za nesprejetje intervencijskega zakona videl zaradi nesprejetja socialnega dialoga, za dosego katerega je po njegovem mnenju dovolj manevrskega prostora. Jelinčič zakonu nasprotuje, saj je zakon zanj le navadna predvolilna poteza. Nasprotno pa Žerjav zakon podpira, vendar le, če bo doseženo soglasje s sindikati.

Koliko denarja bodo stranke zapravile v volilni kampanji?
Borut Pahor je dejal, da bo SD-jeva kampanja cenejša kot pred tremi leti, najboljša reklama za njegovo stranko pa so po njegovih besedah rezultati njihovega dela. Janez Janša je zatrdil, da SDS dolgov iz prejšnjih kampanj nima, koliko denarja bodo zapravili za kampanjo, pa še ni znal napovedati.

LDS bo za kampanjo potrošil do 150 tisoč evrov, kot pravi Katarina Kresal, pa ima stranka še okoli 700 tisoč evrov dolgov. NSi in SLS bosta za kampanjo zapravila do 200 tisoč evrov, DeSUS okoli 250 tisoč, Zares in SNS pa do 100 tisoč evrov.

Koliko ministrstev bi imela nova vlada?
Kresalova je povedala, da si v LDS-u želijo enostavne države, zato se zavzemajo za prepolovitev ministrstev. Kot je pojasnila, bi vlada imela osem ministrstev, ustanovili bi tudi nekaj novih ministrstev, kot je na primer ministrstvo za življenje in okolje. Erjavec meni, da je potrebnih le deset ministrstev, tudi v DeSUS-u bi združili nekaj ministrstev, prepričan pa je, da bi se z zmanjšanjem ministrstev skrajšali tudi birokratski postopki. Podobno se tudi v SNS-u zavzemajo za deset ministrstev.

Medtem v NSi-ju menijo, da je potrebnih 12 ministrstev, ustanovili bi tudi nekaj novih, na primer ministrstvo za infrastrukturo in promet. "Ljudi bolj skrbijo delovna mesta kot število ministrstev," pa je dejal Golobič, ki je prepričan, da bi se stranke že v tem mandatu lahko pogovorile o tem vprašanju.

Janša je povedal, da imajo pripravljen nov zakon o vladi, ki predvideva 10 ministrstev. "Večja je koalicija, več je ministrstev in učinek racionalizacije je odvisen od izida volitev," je prepričan. Pahor pa je pojasnil, da so na začetku mandata napovedali, da bodo ob koncu mandata predlagali spremembe - šlo naj bi za od 9 do 12 ministrstev. Vendar pa Pahor dodaja, da manjše število ministrstev ni prava rešitev. Podobno je povedal tudi Žerjav, ki sicer zagovarja 10 ministrstev, kar bi pomenilo "potreben, a ne zadosten način varčevanja".

Kaj pa sindikati in javni sektor? Sledi odpuščanje?
Jelinčič meni, da vseh ljudi v javnem sektorju ni treba odpustiti. Kritično se je opredelil tudi do sindikatov, ki delajo pod pritiski. Novakova pa meni, da je naravna pot manjšanja števila delavcev v javni upravi prava pot, saj mora biti javna uprava "prijazen servis za državljane". Dodaja pa, da morajo tudi sindikati slediti izzivom časa.

Da se sindikati zavedajo resnosti položaja, pa meni Golobič, ki verjame, da je za dva odstotka nižje število zaposlenih dosegljivo. Janša pa je izpostavil, da se v Sloveniji porabi več, kot se zbere, država pa ni na ravni povprečne razvitosti v Evropski uniji. "Enotni plačni sistem je lahko samo okvir, vsakemu področju je treba dati avtonomijo," je prepričan.

Pahor pa, da dokler ne bodo gotovi, da je "novi sistem boljši, kot ga imamo, ne bomo skočili v prazen bazen". Dodal je, da prejšnja vlada ni pustila prijazne dote. Glede sindikatov pa še dodaja, da so v državi za vodenje države odgovorni poslanci in poslanke, in če "sindikat ni zadovoljen, potem je odgovornost na strani države, in ne njih". "Sindikati morajo razumeti, v čem je stvar kompromisov," je sklenil.

"Tudi javni sektor mora deliti usodo gospodarstva in ne moremo saditi rožic," je povedal Žerjav, ki je prepričan, da bo za deset odstotkov nižja masa plač "na področjih, ki jih ne potrebujemo - veliko je agencij in uradov, ki jih ne potrebujemo". Kresal pa meni, da sistem ni optimalen in da ga je treba poenostaviti, vendar pa je po njenem mnenju javni sektor hrbtenica države. "Enostavna država - manj postopkov za isti cilj, ko imajo uslužbenci točno določene naloge," je rešitev, ki jo vidi Kresalova.

Erjavec pa je izpostavil državni svet, ki ni potreben. Prihranek je po njegovem mnenju med drugim mogoč tudi pri občinah.

Kaj pa davki?
Glede davkov je Novakova dejala, da NSi spoštuje logiko, da manjši ko so davki, več jih država pobere in manj je interesov, da se jih prikriva. Golobič je izrazil mnenje, da je znižanje davkov nerealno, in dodal, da so skoraj vse države v EU-ju dvignile DDV. Jelinčič se je zavzel za znižanje davkov, Erjavec pa je za davek na luksuz in za olajšave za zaposlovanje starejših nad 50 let.

Pahor je zatrdil, da SD razmišlja o povečanju števila dohodninskih razredov, čeprav so še pred kratkim temu nasprotovali. Žerjav zagovarja znižanje davka od prihodka pravnih oseb, saj to po njegovem mnenju dolgoročno pomeni več pobranega davka. "Stroške in davke, ki jih moramo dati državi, moramo omejiti," pa je dejala Kresalova. Janša je dejal, da se je v mandatu njegove vlade ob nižji davčni stopnji v proračunu nabralo več davka in isto formulo je po njegovem mnenju treba uporabiti tudi zdaj.

TEŠ 6 - po volitvah da ali ne?
Predsedniki parlamentarnih strank v večini menijo, da bi se moral projekt TEŠ 6 nadaljevati. Svoje stališče argumentirajo s tem, da je bilo veliko denarja že vloženega in da Slovenija to energijo potrebuje. Žerjav je ob tem dejal, da se investicije ne bi smele izvajati na ta način, Erjavec pa, da je potrebna revizija. Janša ob tem zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da se je projekt tako podražil.

Pahor ob tem pojasnjuje, da so mu v času njegovega mandata ministri za gospodarstvo zagotavljali, da je projekt rentabilen in da mu nihče od gospodarskih ministrov ni svetoval, da se investicija prekine, je bilo pa večkrat rečeno, da se ta energija potrebuje. "Odločen ne," pa projektu pravi Golobič, ki meni, da gre za projekt, ki je v breme vsem državljanom. "TEŠ 6 je Patria te vlade," je prepričan. Tudi Jelinčič meni, da je bolje, da se projekt prekine zdaj kot pa čez tri leta.