Prvič v zasebi pisarni Boruta Pahorja: Drugi dom, na vrhu vladne palače, z razkošnim pogledom na Ljubljano, je za TV Dnevnik poročala Nataša Markovič. Z delovne mize, za katero so se sprejemale pomembne odločitve, se mu pogled spočije na slikah Tanje in Luke. Lukec, kot mu pravi, krasi še eno; pove še, da je "priden fantek".

Po požirku kave spregovori o preteklih treh letih. Najprej ga vprašamo o tem, ali bo ostal v slovenski politiki ali je morda v ozadju tudi kaka druga ponudba (izjava je bila posneta pred volitvami).

"Imam ponudbo, a ni iz Evropske unije, mogoče, če bi se za to pozanimal ... Veliko mi je do tega, da bi ostal v slovenski politiki vsaj še en mandat. S svojim znanjem bi lahko ostal v politiki – ta hip me bolj intrigira želja, da bi svoje znanje in izkušnje dal domovini," pravi Borut Pahor.

Junckerju bi v varstvu pustil tudi otroka
Na izkušnje na najvišji mednarodni ravni spominjajo fotografije. Obisk pri Baracku Obami, izrezek s srečanja z Angelo Merkel in Nicolasom Sarkozyjem. A niso čisto vsi obiski strogo formalni, najbližje je Pahorju Jean Claude Junker.

"Človek, ki ga lahko vedno pokličem in ga povprašam. Od njega bi kupil avto, bi mu zaupal varstvo svojega sina. On je sladek karakter človeka, a ne osladen. Prijetno vam je z njim klepetati, povedal vam bo najbolj grozne stvari o vas, a na džentelmenski način," opisuje Pahor.

Ni se splačalo priti
Pahor protokolarna darila popisuje že več let in ni sedel križem rok, ko so prihajali ljudje in želeli vplivati. Vsak sestanek je bil skrbno zaznamovan. "Taki poskusi so bili na začetku mandata in ker slab glas seže v deveto vas, so potem povedali, da so ti sestanki neuspešni in ni vredno hoditi v pisarno, če predsednik vlade meni, da je treba ubrati druge plati. Nikoli pa nisem bil podvržen skušnjavi," zatrdi.

Zagotovo je Borut Pahor eden izmed premierjev, ki je medijem najbolj naklonjen. Mu je žal za to? "Ali nimate lažjega vprašanja? V bistvu mi ni žal. Vem, da mi je škodilo, verjetno prihodnji predsednik ne bo tako ravnal, ker bo vedel, da je prevelika odprtost lahko škodljiva za avtoriteto, verodostojnost, ugled, popularnost. Gre za karakter človeka, mojega karakterja ta pisarna ni spremenila. Ne morem pa reči, da ni pustila sledi," sklene premier v odhodu.