Predlog Kopač Mrakove je naletel na različne odzive. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Predlog Kopač Mrakove je naletel na različne odzive. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
V sindikatih menijo, da bi moral biti dvig višji, delodajalci pa pravijo, da je previsok in da bo številnim podjetjem povzročil težave. Foto: BoBo
Minimalna plača, demografski sklad delita koalicijo


Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak bo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) predlagala, da se minimalna plača za leto 2018 zviša za 4,7 odstotka, na 842,79 evra bruto oz. 638,42 evra neto, je sporočila v ponedeljek.

Še pred tem pa bo predlog, ki je sicer dvignil precej negodovanja v SMC-ju, razloge zanj predstavila premierju Miru Cerarju, predvidoma pred četrtkovo sejo vlade, so danes povedali v kabinetu ministrice.

Kje so argumenti
Ministrica za finance iz SMC-jeve kvote Mateja Vraničar Erman je po ponedeljkovem koalicijskem vrhu spomnila, da ima Kopač Mrakova res pristojnost, da predlaga odstotek dviga minimalne plače. A finančni ministrici ni popolnoma razumljivo, na kakšnih argumentih temelji ta konkreten predlog.

Spomnila je, da je povprečna plača na letni ravni po zadnjih javnih podatkih zrasla za 2,8 odstotka oz. v zasebnem sektorju za 2,5 odstotka, inflacija je bila lani 1,7-odstotna, ocenjena rast produktivnosti pa 1,6-odstotna. "Vse te številke, ki bi lahko utemeljevale dvig minimalne plače, so precej nižje od predlaganega dviga minimalne plače," je pojasnila ministrica za finance, ki zato pričakuje, da bo Kopač Mrakova pojasnila argumente za takšen predlog.

Glede na to, da so bili s predlogom ministrice za delo seznanjeni šele v ponedeljek popoldne iz medijev, bodo finančne preračune po besedah Vraničar Ermanove še morali narediti. Gre za oceno dviga minimalnih plač v javnem sektorju, kjer velikega učinka ne pričakuje, pomembnejši učinek pa je po navedbah finančne ministrice na zasebni sektor.

SD-jevi očitki SMC-ju
Predlog Kopač Mrakove je sicer sprožil različne odzive.

Vodja poslancev SMC-ja Simona Kustec Lipicer se je že v ponedeljek ostro odzvala. O pobudi se bodo pogovorili, a zvišanje minimalne plače po njenem mnenju ne bo rešilo ključne težave, to je prevelikega števila prejemnikov. Danes pa je še ocenila, da Kopač Mrakova večine pričakovanj SMC-ja ni izpolnila in tudi ni prišlo do potrebne modernizacije socialne politike. Poudarila je, da socialni dialog pomeni pogovor. "Ministrica ni država. V primeru socialnega dialoga so to predstavniki sindikatov, delodajalcev in ministrica v imenu vlade oz. države," je spomnila Kustec Lipicerjeva, ki pričakuje, da bodo sedli za mizo in ovrednotili predlog za dvig minimalne plače.

V SD-ju pa svojo ministrico v prizadevanjih za dvig minimalne plače podpirajo in zavračajo kritike partnerjev. Ko se dvignejo plače tistim, ki relativno dobro živijo - zdravnikom, direktorjem - iz SMC-ja ni pritiska, ko se tistim, ki težko preživijo, pa je "cel halo", ugotavlja vodja poslancev SD-ja Matjaž Han, ki upa, da se bo Kopač Mrakova o predlogu sporazumela na ESS-ju.

Prvak DeSUS-a Karl Erjavec se strinja, da je predlog za dvig minimalne plače v neposredni pristojnosti ministrice za delo, vendar bi bilo po njegovem mnenju vseeno prav, da bi Kopač Mrakova koalicijske partnerje s predlogom predtem seznanila. Sicer pa v DeSUS-u podpirajo dvig minimalne plače, ker imamo še vedno delodajalce, ki imajo dobre rezultate, pa vseeno tega ne želijo deliti s svojimi zaposlenimi.

Opozicija za davčno razbremenitev
V SDS-u menijo, da ne bi bilo dobro, da bi država z avtoritarnim posegom določila minimalno plačo, ki bi presegala zmožnosti podjetij. "Višina minimalne plače mora biti določena v dogovoru s sindikati in delodajalci, in sicer glede na uspešnost in produktivnost, ter določena na način, da se razbremenijo tudi delodajalci, da ob povišanju minimalne plače zaradi povečanja stroškov dela delavcev ne bi odpuščali," so prepričani v največji opozicijski stranki.

Namestnica vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Alenka Bratušek meni, da je prav, da imajo od visoke gospodarske rasti nekaj tudi delavci. Kot je dejala v odzivu, bi bilo še bolje, da bi vlada na splošno razbremenila plače.

Tudi v NSi-ju po predlogu ministrice pričakujejo, da bo vlada zvišala vse plače v okviru davčne razbremenitve. "Nižji davki pomenijo višje plače. To je tista alternativna rešitev, ki jo Nova Slovenija ta trenutek ponuja," je v izjavi za medije dejal poslanec stranke Jernej Vrtovec.

V Levici pa predlog ministrice o 4,7-odstotnem zvišanju pozdravljajo, a opozarjajo, da bi moral biti dvig še višji. Zahtevali so sklic seje pristojnega odbora DZ-ja, na kateri se bodo zavzeli za takojšen dvig minimalne plače na 647 evrov neto. Do leta 2019 pa predlagajo dvig na 700 evrov in odpravo vseh anomalij.

Delodajalci nezadovoljni
V sindikatih menijo, da bi moral biti dvig višji, delodajalci pa pravijo, da je previsok in da bo številnim podjetjem povzročil težave.

Iz Obrtne zbornice Slovenije (OZS) so sporočili, da mora država najprej znižati stroške dela. "V zbornici že ves čas opozarjamo, da mora vlada na področju plač slediti politiki, ki bo vzpostavila normalnejše razmerje med bruto in neto plačami. Stroški dela v Sloveniji so še vedno previsoki in rastejo že vse od začetka krize," je dejal predsednik OZS-ja Branko Meh. Zviševanje plač, kot ga poznamo pri nas, predstavlja le višanje stroškov dela in posledično manjšo konkurenčnost, še zlasti v primerjavi z državami, s katerimi tekmujemo na evropskem trgu.

Minimalna plača, demografski sklad delita koalicijo