Zaradi vladnega varčevanja bodo sodni procesi morda daljši, opozarja vrhovno sodišče. Foto: BoBo
Zaradi vladnega varčevanja bodo sodni procesi morda daljši, opozarja vrhovno sodišče. Foto: BoBo
Predsednik vrhovnega sodišča je konec lanskega leta vlado obtožil, da skuša politično podrediti sodstvo. Foto: BoBo
Sodstvo odpušča

Kot je poročal časopis Delo, je v pravosodju že ali pa bo v kratkem službo izgubilo več kot 250 javnih uslužbencev. Delovno mesto bodo izgubili strokovni sodelavci, ki so večinoma izvajali projekt Lukenda za odpravo sodnih zaostankov, ki ga je vlada ukinila. Predvsem z upokojevanjem pa bo sodniške vrste zapustilo približno 50 sodnikov.

Po navedbah vrhovnega sodišča so o tem, komu se pogodbe niso podaljšale z letošnjim letom, odločala posamična sodišča glede na lastne dejanske potrebe in razpoložljivo plačno maso. Kot so dejali na vrhovnem sodišču, ostaja obvladovanje pripada sodnih zadev prioriteta, a tako obsežnega znižanja števila zaposlenih v tako kratkem času zgolj z reorganizacijo po njihovem mnenju ni mogoče nadomestiti.

Zato je bojazen, da bodo nižja sredstva za materialne stroške vplivala na daljše povprečne čase reševanja sodnih zadev, realna, dodajajo. Odpuščanje zaposlenih za nedoločen čas sicer za zdaj ni predvideno. Nižanje števila zaposlenih se bo tako nadaljevalo z nenadomeščanjem tistih, ki bodo zapustili sistem - bodisi trajno zaradi upokojitve ali prekinitev delovnega razmerja bodisi začasno zaradi porodniške ali daljše bolniške odsotnosti.

Vrhovno sodišče opozarja, da je s kadrovskega vidika sodstvo v bistveno slabšem položaju kot izvršilna veja oblasti, kar naj bi kazalo tudi dejstvo, da podobnih informacij o tako drastičnem takojšnjem nižanju števila zaposlenih, kot jih doživlja sodstvo, iz vlade ni slišati.

"Varčevanje na račun sodstva pavšalno"
Vrhovno sodišče je kritiziralo nižanje proračunskih sredstev sodišč. Označilo ga je za pavšalnega. Vrhovno sodišče je prepričano, da je brez ustreznega dobronamernega razumevanja potreb in morebitnih posledic, ki jih prinaša.

Obseg proračunskih sredstev sodstva se je v letu 2013 namreč zmanjšal na 160,5 milijona evrov, kar je za 7,5 odstotka manj kot lani. Sredstva za plače pa so se v primerjavi z lani zmanjšala za 6,6 milijona evrov, kar predstavlja nižjo plačno maso v povprečnem obsegu plač 51 sodnikov in 254 javnih uslužbencev, so sporočili z vrhovnega sodišča. Znižanje mase plač v vrednosti 6,2 milijona evrov pa gre, kot navajajo na vrhovnem sodišču, predvsem na račun vladne odločitve, da ne podaljša projekta Lukenda.

Problematiko varčevanja sta sodstvo in vrhovno sodišče lani vztrajno izpostavljala, a posluha ali razumevanja od vlade ni bilo, so spomnili na vrhovnem sodišču. Kot so dejali, vlada istočasno ni niti sprejela niti obravnavala ukrepov, ki jih je sodstvo predlagalo za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja že februarja 2012, s pomočjo katerih bi se lahko privarčevala potrebna sredstva. Proračunski rezi bodo po oceni vrhovnega sodišča močno vplivali na delovanje sodnega sistema.

MPJU: Vsi delimo isto usodo
Ministrstvo za pravosodje se je odzvalo in sporočilo, da "v zaostrenih javnofinančnih razmerah vsi državni organi, tudi sodstvo, delimo enako usodo". Na ministrstvu so dodali, da je vlada kljub takšni situaciji ob usklajevanju proračuna za leti 2013 in 2014 sodstvu zagotovila "dodatna proračunska sredstva 5 milijonov evrov za vsako leto posebej, od tega 3,4 milijona za plače in 1,6 milijona za stroške sodnih postopkov".

Na ministrstvu dodajajo, da so v želji, da bi sodstvo v prihodnje delovalo bolj učinkovito, pripravili vrsto zakonskih sprememb, ki se nanašajo na povečanje in utrditev samostojnosti sodne veje oblasti, poenostavitev sodnih postopkov in večjo odprtost sodstva javnosti.

Glede ukinitve projekta Lukenda so sporočili, da ta za zdaj ni bil podaljšan, "ker s sodstvom v zvezi z njim še ni bil dosežen dokončen dogovor glede njegovega podaljšanja".

Sodstvo odpušča