V kampanji nameravajo sodelovati vse parlamentarne stranke, zagotovo pa se jim bo pridružil tudi Zavod 25. junij. Kampanjo bi lahko organizirala tudi vlada, a se po neuradnih podatkih za to ne bo odločila. Za sodelovanje v kampanji se je treba tudi uradno prijaviti državni volilni komisiji. Rok za prijavo je 12. maj. Referendum bo 6. junija.

Čeprav smejo organizatorji za kampanjo porabiti največ 420 tisoč evrov, bodo te najverjetneje dokaj skromne. Vzrok za varčnost je gospodarska kriza, stranke pa varčujejo tudi za prihajajoče lokalne volitve, je za TV Slovenija poročala Eva Cimbola. Izid referenduma naj bi bil po mnenju političnih analitikov precej odvisen od kampanje, veliko vlogo pa bo imela volilna udeležba.

Glede strankarskih preferenc ni skrivnosti. Opozicijske stranke SDS, SLS in SNS arbitražnemu sporazumu nasprotujejo in so prepričane, da bi ga morali volivci zavrniti, koalicijske SD, Zares, LDS in DeSUS pa ga podpirajo in menijo, da bi ga morali volivci podpreti.

Žbogarjeva posvetovalna skupina išče argumente
Prvič se je sestala tudi posvetovalna skupina, ki jo je pred kratkim sestavil zunanji minister Samuel Žbogar in vanjo povabil 20 uglednih osebnosti, pravnikov in predstavnikov civilne družbe. Namen posvetovanj je priprava takšnega memoranduma (tega mora Slovenija predložiti arbitrom), ki bo vseboval čim več dokaznega gradiva v prid Sloveniji.

Udeleženci so bili s prvim sestankom zadovoljni, naslednjega pa napovedujejo za čas po referendumu, ne glede na to, kakšen bo njegov izid. Minister Žbogar je povedal, da je šlo predvsem za spoznavne pogovore, kjer je vsak predstavil svoje videnje priprave gradiv in prihodnjega sodelovanja.

O tem ali je arbitražni sporazum dober ali slab, po ministrovih besedah niso govorili, čeprav so nekateri udeleženci, ki so sicer izrazili zadovoljstvo s sestankom, po srečanju ponovili svoje nasprotovanje sporazumu. Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je celo dejal, da bi bil "neposredni prenos sestanka največja promocija stališča, da je treba zavrniti arbitražni sporazum". Znova je izrazil bojazen, da bo Slovenija izgubila teritorialni stik z mednarodnimi vodami.

Starman: Stik bo, mogoče bi bilo doseči še več
Danijel Starman iz Civilne iniciative za mejo v Istri nasprotno meni, da je bil sestanek koristen. Sam sicer verjame, da bi Slovenija lahko na podlagi izhodišč ustavnega sodišča, ki je v mnenju prvič opredelilo ustavnopravni odnos do kopna in morja, z argumentacijo in dokumenti dokazala zgodovinske in druge okoliščine. Prepričan je tudi, da bo z arbitražnim sporazumom, ki je največji dosežek do zdaj, Slovenija ohranila teritorialni stik z odprtim morjem. Mogoče bi bilo doseči še več, je dejal, kot sporno pa v sporazumu opredelil ohranitev stanja na dan 25. junija 1991.

Spomenika Hribar: 25. junij slabo izhodišče
Publicistka Spomenka Hribar pa je dejala, da je glede arbitražnega sporazuma še vedno "v dvomu", predvsem pa jo zanima, "od kod" bo Slovenija začela utemeljevati svojo zahtevo po pravičnosti. Če začnemo s 25. junijem 1991, po njeni oceni namreč nimamo argumentov, da bi utemeljili naše zahteve po pravičnosti glede na to, kaj vse smo izgubili v preteklosti.

Strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha pa je še vedno je proti sporazumu, saj je zanj boljša rešitev sporazum Drnovšek-Račan.

Od okoli 20 povabljenih se srečanja niso udeležili le trije, ki pa so se opravičili - Zmago Jelinčič, Miro Cerar in France Bučar. Med drugimi so se ga udeležili Mirjam Škrk, Rajko Pirnat, Janez Čebulj, Janko Prunk in Milan Brglez.