"Zavod RTV ne sme in ne more biti oproda vsakokratni oblasti, ampak mora delovati po strogih načelih in kriterijih objektivnega in nepristranskega poročanja. Novi zakon prav tako omogoča, da se bo denar od naših RTV-prispevkov, ki se jih na letni ravni nabere za okoli 90 milijonov evrov, stekal v zasebne žepe," je prepričana Irglova. Foto: SDS

Demokratičnost ni v tem, da rušiš obstoječe stanje, ki ni slabo, ampak je demokratičnost v tem, da skušaš stanje, ki je stabiliziralo RTV, izboljšati. Ali plastično povedano: demokracija ni v tem, da okno razbiješ, ampak v tem, da okno očistiš.

Eva Irgl, poslanka SDS-a
Eva Irgl
"Nikakor ne smemo privoliti v to, da bi novinarjem politika dirigirala, kaj je tisto, kar mora izvedeti javnost," opozarja poslanka največje opozicijske stranke. Foto: MMC RTV SLO

Zakon nikakor ne deluje v smeri depolitizacije javne televizije, ampak ravno obratno. Intence Zares-a, da obvladuje RTV hišo so tako močne, da želijo ne oziraje se na posledice transformirati javni zavod v nekakšen oranžno-rdeči poligon.

Eva Irgl o intencah Zaresa

"Javni zavod RTV je največja kulturna ustanova nacionalnega pomena, ki je na podlagi prejšnjega zakona končno izplaval iz rdečih številk, zavod je začel poslovati transparentno, pridobil je tretji parlamentarni program, ki volivkam in volivcem omogoča, da neposredno spremljajo delo poslank in poslancev v DZ-ju in si tako sami ustvarijo mnenje," je pojasnila Irglova.

Irglova: Zakon prinaša škodljive posledice za delovanje RTV-ja
Dodaja, da je bila sprememba zakona o RTV-ju ideološka zaveza koalicije. "Če bi jim bilo kaj mar za voljo ljudstva, ki je na referendumu leta 2005 zakon podprlo, zakona ne bi spreminjali, temveč bi ga dopolnili na tistih mestih, kjer so menili, da je slab," je prepričana.

Opozarja, da prinaša nov zakon "ogromno škodljivih posledic za delovanje zavoda RTV". "Zdi se mi, da predlagatelji zakona sploh niso predvideli posledic, ki jih prinaša. Zaresov zakon o RTV-ju ne zagotavlja demokratičnosti in pluralnosti javnega zavoda," trdi.

"Zakon je politično popolnoma kontaminiran"
"Zakon je nastajal na ministrstvu za kulturo po diktatu politike. Navajanje, da je bilo pri pripravi zakona upoštevano mnenje strokovne javnosti, pa je priročna manipulacija, saj so strokovnjaki, ki so bili udeleženi in povabljeni v pripravo osnutka zakona, iz te skupine izstopili ter s tem pokazali, da ne želijo svojih strokovnih referenc predstavljati skozi zakon, ki njihovih rešitev sploh ne upošteva. Zato je ta zakon izključno delo ministrstva, kar pomeni delo politike, kar pomeni, da je politično popolnoma kontaminiran," je dejala.

Spomnila je, da so se proti zakonu tudi tisti, ki jih zakon najbolj prizadeva - delavci v okviru RTV-ja. "Hubert Požarnik je kot član programskega sveta RTV celo dejal: 'Ko sem potoval iz Kambodže v Slovenijo, sem vedel, da je sedem ur časovne razlike. Ko pa sem prišel in videl osnutek zakona o RTV-ju, sem mislil, da sem se vrnil 64 let nazaj.'," je navedla poslanka.

Novi zakon, nove vsebine. A kakšne?
"Bistvenega pomena je tudi preoblikovanje javnega zavoda v nekakšno hibridno pravno obliko, ki bo delno gospodarska družba, delno javna televizija. Zaradi tega hibridnega statusa bodo komercialne vsebine vprašljive kakovosti imele več možnosti v programu kot tiste, ki so osnovno poslanstvo te hiše, torej izobraževalne, kulturne in znanstvene," meni poslanka SDS-a Eva Irgl.

Prepričana pa je, da obstoječi zakon ohranja raven vsebin, ki nimajo komercialnega namena, ampak ozaveščajo, izobražujejo in informirajo javnost ter s tem širok krog gledalcev.

"Zakon, ki deluje po principu politično-tajkunskih apetitov, bi bil prava katastrofa za slovenski medijski prostor, ki je že tako pluralno osiromašen," je opozorila.

Bo politika z novim zakonom dirigirala novinarjem?
"Sama kot nekdanja soustvarjalka RTV programov vem, česa so sposobni zaposleni na RTV zavodu. Vem, da televizija Slovenija ponuja odlične tako novinarje kot druge ustvarjalce RTV vsebin in vem, da želijo delati le dobre programe brez političnega kupčkanja in pričkanja," Irglova ocenjuje dozdajšnje delo novinarjev RTV-ja.

"Delo novinarjev je nedvomno zahtevno in odgovorno. Vendar nikakor ne smemo privoliti v to, da bi novinarjem politika dirigirala, kaj je tisto, kar mora izvedeti javnost. Spomnimo se samo afere bulmastifi, ki je doživela pravi mrk na področju medijskega poročanja. Težnje, da se ukine oddaje in utiša tiste novinarje, ki niso povšeči vladajoči koaliciji, pa so iz dneva v dan glasnejše," je dejala poslanka.

"Če želimo nekoč resnično stati za tem, da je Slovenija socialna, pravna in medijsko pluralna država, potem moramo dati prosto pot ljudem, katerih delo je nepristransko in objektivno poročanje," je prepričana.

Janša kriv za politizacijo in za sneg?
Komentirala je tudi zapis v enem izmed slovenskih tednikov 'Tokratni referendum o zakonu o RTV Slovenija je še en Janšev poskus, da obdrži nadzor nad nacionalko'. "Bolj me zanima, kakšni bodo koraki koalicije, če bo izgubila referendum. Menim, da bo še bolj ideološko nestrpna," meni.

"Nepriljubljenost te vlade je zaradi nerazumnih in neproduktivnih dejanj tako velika, da me ne čudi, zakaj tako ihtavo hitenje po spremembi zakona o RTV-ju. Televizija ima vsekakor moč, ki lahko spreminja javno mnenje. Da pa ima Janša nadzor nad RTV-jem, pa je domišljav način razmišljanja leve politične opcije, ki je že 60 let navajena, da so mediji njihovo orodje, ne pa subjekti, ki jih nadzirajo," pravi in dodaja: "Sicer pa je Janez Janša kriv tudi za sneg, ki danes pada, pa da ne bi bil za politizacijo RTV-ja."

Demokratičnost ni v tem, da rušiš obstoječe stanje, ki ni slabo, ampak je demokratičnost v tem, da skušaš stanje, ki je stabiliziralo RTV, izboljšati. Ali plastično povedano: demokracija ni v tem, da okno razbiješ, ampak v tem, da okno očistiš.

Eva Irgl, poslanka SDS-a

Zakon nikakor ne deluje v smeri depolitizacije javne televizije, ampak ravno obratno. Intence Zares-a, da obvladuje RTV hišo so tako močne, da želijo ne oziraje se na posledice transformirati javni zavod v nekakšen oranžno-rdeči poligon.

Eva Irgl o intencah Zaresa