Slovenija

Poudarki

  • Zaradi slabih razmer na podeželju v BiH-u se večina mladih odloča za selitev in delo v drugih državah
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.4 od 44 glasov Ocenite to novico!
Podeželje
Na podeželju v BiH-u so življenjske razmere slabe. S kmetijstvom se težko preživi, služb ni, mladi pa podeželje zapuščajo in iščejo delo v tujini. Foto: Luka Lukič
       Kilogram paradižnika lahko na tržnici prodam za eno marko (50 centov), to ne pokrije niti prevoza na tržnico. Kje so šele stroški vzdrževanja tople grede, gnojila ali pa delo.       
Podeželje
Okolica hiše je sicer urejena, a denarja za potrebne naložbe vanjo ni. Foto: Luka Lukič
       Spraševala sem že povsod za delo čistilke ali kar koli drugega, a ko sem prišla na zavod za zaposlovanje, so mi pojasnili, da samo z osnovnošolsko izobrazbo ne morem postati čistilka. Kot da bi za tako delo potrebovala ne vem kakšno izobrazbo.       
Podeželje
Pri prenovi si pomagajo z vsem, kar je na voljo. Foto: Luka Lukič
       Septembra sem najprej dobil nakazano samo 250 evrov, potem oktobra okoli 200 evrov, novembra in decembra plače sploh nisem prejel. Potem pa mi je žena sporočila, da so jim doma odklopili elektriko, pa sem prišel do gazde in znorel. Takrat mi je potem nakazal okoli 400 evrov, a če vse skupaj seštejem, mi še vedno dolguje okoli štiri mesečne plače.       
Okolica
Narava v okolici ponuja veliko, a želja po dostojnejšem življenju pri večini pretehta. Foto: Luka Lukič
       Zadnjič sem po televiziji poslušal neko debato o tem, ali so gospodarski kazalniki boljši v Federaciji ali v Republiki Srbski, ampak za nas na podeželju je povsod enako slabo, ne glede na to, ali si Bošnjak ali Srb. Najraje bi te kravatarje en mesec dal živeti na vas, pa da sami vidijo potem te boljše gospodarske kazalnike.       
Krompir
Krompir bo večinoma ostal v domači porabi. Foto: Luka Lukič
Hruške
Tudi s prodajo sadja ni mogoče zaslužiti za preživetje. Foto: Luka Lukič
Polje
Koruza bo namenjena krmi za prašiče, a tudi živinoreja ne zagotavlja preživetja za vso družino. Foto: Luka Lukič
Pridelek
Zaradi slabih prihodkov v kmetijstvu veliko mladih odhaja na delo v tujino, predvsem Slovenijo. Foto: Luka Lukič
Sodišče
Najstarejši sin je skušal najti boljše življenje z delom v Sloveniji, a ostal brez štirih mesečnih plač. Foto: Luka Lukič
Status
Najstarejši sin zdaj v Sloveniji upa na ureditev statusa in delo pri novem "gazdi". Foto: Luka Lukič
Vojna
Tudi po dvajsetih letih so na podeželju posledice vojne še vidne. Foto: Luka Lukič
Delo
Kljub zdravstvenim težavam poskuša oče s priložnostnim fizičnim delom prispevati v družinski proračun. Foto: Luka Lukič
Perutnina
Odkupne cene mesa ne upravičijo stroškov vzreje. Foto: Luka Lukič
Vas
Zaradi izseljevanja je veliko hiš na podeželju že praznih. Foto: Luka Lukič

Dodaj v

Življenje na podeželju v BiH-u: lepe vasi (lepo) umirajo

Zaradi slabih življenjskih razmer ljudje na podeželju iščejo srečo v tujih državah
19. junij 2017 ob 06:31
Banja Luka - MMC RTV SLO

"Oprosti, ampak pri sosedih smo balirali seno. Sem zaslužil 10 mark, zdaj moramo pa razmisliti, ali jih bomo porabili za hrano, zdravila ali kaj drugega," mi ob stisku roke pojasni moški v poznih petdesetih, potem ko ga žena diskretno opomni, da je obisk pričakal neurejen. "Tako je pač pri nas na vasi. Boriti se je treba za vsak prihodek. Že jutri ne bom imel več možnosti zaslužiti teh 10 mark."

Mož ima sicer za seboj skoraj 30 let delovnih izkušenj v različnih proizvodnjah in storitvah. Pred razpadom nekdanje Jugoslavije sta z ženo živela v Sloveniji, kjer je opravljal delo rudarja. V Sloveniji se jima je rodil tudi najstarejši sin, ki pa za slovensko državljanstvo ni nikoli zaprosil. V času razpada Jugoslavije so se z družino vrnili v domačo vas pomagat staremu očetu, ki se je ukvarjal s kmetovanjem. "Pred vojno je to bila ena izmed bogatejših kmetij," mi pripoveduje moški, medtem ko s prstom kaže na velik hlev, oddaljen nekaj sto metrov stran od njihove hiše. "Veš, koliko živine je imel moj oče. Danes pa vse to propada."

Med pogledom na urejen vrt v okolici hiše in toplo gredo, pod katero že rastejo paradižniki, ga vprašam, ali je mogoče s kmetijstvom dostojno živeti, pa s povzdignjenim glasom odgovori: "Živeti? Kilogram paradižnika lahko na tržnici prodam za eno marko, to ne pokrije niti prevoza na tržnico. Kje so šele stroški vzdrževanja tople grede, gnojila ali pa delo. Ves pridelek ostane doma. Tudi koruzo sem posadil samo za prašiče." Kaj pa živinoreja, ga še vprašam. "Isto. V okolici le dva mesarja odkupujeta meso po enotni ceni, ki komajda pokrije stroške vzreje, kaj šele krmo ali delo. Zaslužiti se s tem ne da."

Medtem se napotiva v hišo, kjer se nama poleg njegove žene pridružita še mlajša sinova. Starejši je v zgodnjih dvajsetih in se je izučil za peka, a opravlja le priložnostna fizična dela za minimalne prihodke, ki znašajo okoli 200 evrov oziroma 400 konvertibilnih mark. Mlajši sin pa končuje poklicno izobrazbo za varilca. "Upam, da bo lahko našel kaj v Sloveniji, saj tam iščete varilce, kajne?" me vpraša, a še preden mi uspe kar koli odgovoriti, me prekine. "Ampak povej mi raje, kako je z mojim najstarejšim sinom."

350 evrov za 14 dni čakanja v samskem domu
Najstarejši sin je že tretjič poskusil svojo srečo z delom v Sloveniji. Prvič se je v Slovenijo napotil leta 2008, kamor ga je zvabil posrednik. Za ureditev delovnega dovoljenja, ki slovenskega delodajalca stane 75 evrov upravne takse, je plačal okoli 350 evrov. Ob prihodu v Slovenijo pa je v samskem domu štirinajst dni čakal na začetek dela, preden mu je gazda povedal, da dela zanj zaradi krize v gradbeništvu ni, in ga napotil nazaj v domačo državo.

Leto pozneje je znova poskusil srečo pri istem gazdi. Tokrat mu je papirje uredil brezplačno oziroma sta stroške za ureditev papirjev "kompenzirala" z njegovim delom na črno. Po nekaj mesecih dela na črno pa mu je gazda pojasnil, da mu zaradi krize ne more urediti delovnega dovoljenja v Sloveniji, in ga znova napotil domov.

Fantu je takrat prekipelo in je poskušal srečo iskati v domači državi. "Delal sem vse, najpogosteje na črno. Delal sem v gostinstvu, gradbeništvu, pri avtomehaniku," mi je pripovedoval, ko sva se srečala v Ljubljani. "Ampak meni to ni težko, jaz že od malega delam vse. Sem odprt za vsako delo in vedno sem se skušal vsega naučiti." Tako se je med menjavanjem delodajalcev na črno odločil za študij menedžmenta v Banjaluki, a že prvo leto ga je moral zaradi očetove bolezni opustiti.

Za čistilko je potrebna izobrazba
"Preživel sem dva infarkta, imel sem več operacij na srcu in imam vstavljene tri žilne opornice," mi pripoveduje oče. Takrat sem moral pustiti delo v lokalni lesni industriji, najstarejši sin pa je nase prevzel breme pomoči svoji družini, saj sta njegova mlajša brata še obiskovala šolo. "Samo za prevoz do šole je bilo mesečno potrebnih 35 evrov za vsakega. Država tu nič ne pomaga," pojasni in dodaja, da sta oba z ženo tudi diabetika. "Zdravnik mi je predpisal štiri različna zdravila, na račun zdravstvenega zavarovanja dobiva z ženo samo inzulin. Drugo morava kupiti sama."

Njegova žena se ob tem vključi v pogovor in pove, da bi sama kljub diabetesu rada delala. "Spraševala sem že povsod za delo čistilke ali kar koli drugega, a ko sem prišla na zavod za zaposlovanje, so mi pojasnili, da samo z osnovnošolsko izobrazbo ne morem postati čistilka. Kot da bi za tako delo potrebovala ne vem kakšno izobrazbo. Tako zdaj večinoma delam na kmetiji," pojasni. Oče pa medtem negoduje. "Vidiš, kako je. Boril sem se za to državo, zdaj si o njej mislim le najslabše, kar napiši vse ..." s prstom pomigne proti mojemu rokovniku, preden znova izreče nekaj kletvic, namenjenih politikom, ki jih vidi kot glavne krivce za slabo stanje v državi.

V Sloveniji štiri mesece brez plače
Ob očetovi bolezni je najstarejši sin prevzel velik del družinskega finančnega bremena nase in se vrnil k opravljanju različnih del za minimalno plačo, preden si je našel delo v proizvodnji v bližnjem mestu. "Tam sem prejemal okoli 600 mark plače, kar je zadoščalo za mesec. Tam je bilo najbolje." V tem času pa sta z ženo tudi dobila hčerko. "Takrat sva vzela posojilo, da sva si lahko uredila stanovanje v zgornjem nadstropju naše hiše," mi je povedal, ko sva se srečala v Ljubljani. Z rojstvom hčerke pa se je ob brezposelnosti svoje partnerice soočil z novo potrebo po finančni stabilnosti in znova poklical istega gazdo, pri katerem je že v preteklosti dvakrat poskusil srečo. "Bil sem pač naiven," skomigne z rameni.

Njegov gazda ga je tudi tretjič sprejel odprtih rok, potem ko je poravnal okoli 635 evrov stroškov za "ureditev papirjev". Tokrat je delal na gradbiščih po vsej Sloveniji. Prve tri mesece je vse potekalo dobro, potem pa je začela zamujati prva plača. "Septembra sem najprej dobil nakazano samo 250 evrov, potem oktobra okoli 200 evrov, novembra in decembra plače sploh nisem prejel. Potem pa mi je žena sporočila, da so jim doma odklopili elektriko, pa sem prišel do gazde in znorel. Takrat mi je potem nakazal okoli 400 evrov, a če vse skupaj seštejem, mi še vedno dolguje okoli štiri mesečne plače."

Brez elektrike z majhnim otrokom
"Takrat je bilo najhuje," se spominja njegov oče. "Si predstavljaš, zgoraj sta snaha in komaj dve leti stara hči pozimi brez elektrike," pripoveduje fantov oče. "Nisem mogel verjeti, da se to lahko dogaja v Sloveniji. Saj ste vendar del EU-ja, saj ste vendar urejena država. Verjamem, da bo tudi z mojim sinom na koncu vse v redu," pove in nadaljuje, da si kljub slabi izkušnji želi, da bi v Slovenijo odšla tudi oba mlajša sinova.

Teden dni pozneje mi je najstarejši sin pojasnil, da je "oče obtičal v nekih drugih časih". "Ne more pozabiti, kako je bilo, ko je on delal v Sloveniji. Sploh mu ne morem dopovedati, da ni več tako." Njegova usoda je trenutno odvisna od odločitev slovenskih organov. Zaradi zamujenih plač je namreč sprožil postopek odpovedi iz krivdnega razloga delodajalca, a ker je od zaposlitve minilo manj kot leto dni, je njegovo dovoljenje za delo še vedno odvisno od prvega delodajalca. "Imam že dogovorjeno delo pri drugem gazdi, ki sem ga preveril pri prijateljih in je menda dober, vendar moram počakati na ureditev svojega statusa."

Slanina, plastenke in zdravila
Medtem ko najstarejši sin v Sloveniji čaka na ureditev statusa, pa je finančno stanje tako pri njegovih starših kot tudi pri njegovi partnerici in hčerki čedalje bolj negotovo. "Saj pravim. Danes sem zaslužil vaših pet evrov in se moramo odločiti, ali jih bomo namenili za zdravila ali za hrano. Vnukinja pač ne more ostati lačna," mi pripoveduje oče in me pokliče k hladilniku. "Poglej sam. Ničesar nimamo," mi reče in odpre hladilnik, v katerem je nekaj plastenk, zdravila in kosi doma pridelane slanine, ki so skorajda brez mesa.

"Tako je povsod. Veliko ljudi je zato že šlo v tujino," pripoveduje oče in znova strese jezo na politike. "Zadnjič sem po televiziji poslušal neko debato o tem, ali so gospodarski kazalniki boljši v Federaciji ali v Republiki Srbski, ampak za nas na podeželju je povsod enako slabo, ne glede na to, ali si Bošnjak ali Srb. Najraje bi te kravatarje en mesec dal živeti na vas, pa da sami vidijo potem te boljše gospodarske kazalnike."

Pridelka se na tržnico ne splača voziti
Kaj pa socialna pomoč ali drugi socialni transferji, ga vprašam, pa znova povzdigne glas. "Kakšni socialni transferji neki. Dobimo pač inzulin, in to je to. Zadnjič, ko so nam odklopili elektriko, nam ni hotel pomagati nihče. Še dobro, da je gazda sinu dal nekaj denarja," se jezi oče, preden pove, da je zaradi zdravstvenih težav dal vlogo za invalidsko pokojnino, pa že skoraj leto dni čaka na odziv.

Potem se sprehodiva okoli hiše, kjer občudujem paradižnik, krompir in preostalo cvetočo zelenjavo. "Tega ne moreš nikomur prodati, saj vsi tukaj to imajo, na tržnico pa se sploh ne splača voziti," pripoveduje. "Mogoče je drugače v poletnih mesecih, ko se pelje več tujcev mimo, pa na stojnicah ob cesti domačini lahko prodajo kakšno zelenjavo ali gobe, ampak zdaj v tem času tega nihče ne kupuje. Mi nimamo denarja, tujci pa sem ne prihajajo."

Pridelava zgolj za lastno porabo
Sprehodiva se do hleva, kjer je nekaj kokoši in dva prašiča. "Ta je že dobro rejen, drugi pa se mora še malo porediti," mi razlaga, medtem ko prašičem meče koruzne storže. "Vidiš, zelenjavo pridelujemo večinoma za krmo. Ampak če enega prodam in kupim novega mladega prašiča, mi komaj kaj ostane."

Ko se vrneva iz hleva, se moj pogled ustavi na sadikah sadnega drevja, ki so naslonjene na sosednjo hišo, a mož takoj prekine moj miselni tok. "To je že dve leti tam. Sosed je odšel na delo v Slovenijo. Pred tem je imel sadovnjak, a je vse hruške zgolj delil naokoli, da ne bi zgnile, zdaj pa tam raste plevel, pa sva dogovorjena, da mu pokosim okolico in seno dam naprej za krmo." Tudi moj sogovornik ima več sadnih dreves na svoji posesti, ki kažejo na bogat pridelek, a tako češnje kot tudi jabolka in posebna sorta hrušk z rdečim mesom bodo namenjeni lastni porabi.

Štiri leta čakanja na popis posledic suše
Medtem ko se sprehajava po okolici, s prstom pokaže na kup suhega vejevja pri sosednji hiši. "Vidiš, ko si prej spraševal o socialnih transferjih, sosed tole hrani zaradi državne odškodnine ob suši, pa že štiri leta ni nihče prišel pogledat tega. Kakšna odškodnina neki ..." Pojasni mi, da si morajo ljudje na podeželju večinoma pomagati sami in uporabljati vse, kar je na voljo. "Avtomobil sem dobil iz odpada in ga je sin uredil, da dela, Namesto garaže pa sem sezidal tale nadstrešek," pripoveduje in pokaže na konstrukcijo, obdano s platnom, ki so ga pustili pripadniki Združenih narodov po vojni.

"Treba bo še veliko," pripoveduje, medtem ko si ogledujem hišo. "Sin si je uredil zgornje nadstropje in zamenjal okna, moramo pa še kupiti okna za najvišje nadstropje," razlaga, medtem ko si ogledujem polivinil na okenskih odprtinah sicer trinadstropne hiše. "Potem je treba urediti še pročelje, saj pozimi porabimo preveč drv, pa tudi ograjo na stopnišču, ki vodi v sinovo stanovanje, je treba narediti. Mala hodi naokoli in ne more to ostati brez ograje," a denarja za vse te naložbe kljub obetom bogatega pridelka ne bo.

Nihče nima denarja
e imaš čas, se lahko malo zapeljeva po vasi," se glasi predlog, ki ga ne morem odkloniti. Po krajši vožnji se ustaviva ob reki, ki teče skozi vas. "Vidiš, tukaj je tudi naša zemlja. Sem posadil koruzo tukaj, da bo za krmo. Tukaj bi lahko naredili nadstrešek, da bi se s prijatelji zbirali in družili, a kaj, ko nihče nima denarja niti za preživetje."

V takšnih razmerah z družino seveda niso bili že več let na dopustu. "Pa saj ga niti ne potrebujemo," pove. "Poglej to, imamo vse. Tukaj se lahko tudi kopamo. Kakšno morje neki. Tu so sijajen zrak ter neokrnjena narava in mir." Medtem ko sam občudujem okolico, mimo prikolesarita mož v poznih šestdesetih in desetletni deček, ki se zapleteta v debato z mojim sogovornikom. Medtem ko mu razkazujeta klase pšenice z njunega polja, se moj pogled ustavi na spominski plošči ob reki, ki so jo vaščani postavili svojemu kolegu, ko je s traktorjem zapeljal naravnost v reko, za kar naj bi bila kriva nezavest zaradi šrapnela, ki je obtičal v njegovih možganih med vojno.

Dva otroka v enem razredu
Ko se mož in deček poslovita, mi moj sogovornik pojasni, da sta oče in sin. "Po vojni je bil dolgo sam, potem je pa le našel partnerico in dobil otroka. Res sem vesel zanj." Da so posledice vojne še kako vidne v vsakdanjem življenju, pa izvem ob razkazovanju hiš na drugem bregu reke. "Tista je bila požgana med vojno, pa se ni nihče vrnil vanjo. Tista zraven je tudi prazna, saj so vsi odšli v Nemčijo." Praznjenje sicer lepih hiš pa se je nadaljevalo tudi po vojni, ko se je več kot polovica prebivalcev vasi na drugem bregu reke odločila za pot v Slovenijo, Nemčijo ali Švico.

"Tam je bila gostilna, pa jo je lastnik pred nekaj leti zaprl in odšel v Slovenijo. Ljudje bi se družili, a če ni denarja, potem pač ne moreš v gostilno. Občasno tako doma pokramljamo ob kavi, ko se kdo vrne, a ljudje, ki odhajajo, se vse redkeje vračajo." Ob tem pove, da ga je strah za prihodnost vnukinje. "Vidiš, tam je osnovna šola. Včasih je bilo tam polno otrok, zdaj pa so v enem razredu trije ali štirje otroci, mislim, da zdaj do petega razreda skupno sedemnajst otrok."

Brez ljudi ni življenja
Mož meni, da se njegova vnukinja v takšnih razmerah ne bo veliko naučila, pogrešala pa bo tudi družbo vrstnikov. "Zato res upam, da sinu uspe v Sloveniji, da bodo lahko vsi skupaj šli v tujino. Tudi mlajša sinova bi si morala poiskati delo v Sloveniji. Saj ste vendar EU. Pri vas je gotovo vse bolje urejeno. Tukaj pa nihče nima prihodnosti."

Med vožnjo nazaj obtičim na mejnem prehodu v koloni tovornjakov, medtem ko zapustim avtomobil, srečam voznika tovornjaka pred mano. Registrske tablice so slovenske, voznik pa je, seveda, domačin, ki je odšel na delo v Slovenijo. Pripovedujem mu o svojih vtisih nad obiskom podeželja, pa mi pritrdi. "Pri nas je res lepo in tudi sam se rad vračam domov, da se malo spočijem in uživam v naravi, ampak ta lepota ni nič, če ni ljudi, ki bi dajali življenje tem krajem. Če bo šlo tako naprej, bodo vse hiše kmalu prazne in bodo propadale. V naši domači vasi smo že zelo blizu konca življenja."

Luka Lukič
Prijavi napako
Komentarji
Elaphe
# 19.06.2017 ob 07:27
Pa še to: dostikrat so omenjene razne gazde, ki izkoriščajo delavce. Največja tragika pa je v tem, da njih izkoriščajo prav njihovi rojaki.
Elaphe
# 19.06.2017 ob 07:26
Verjamem, da je življenje v Bosni bedno, ampak ne vem, zakaj morajo zadnje čase prav deževati članki na to temo. Kot da nimamo dovolj bede že v Sloveniji.
Samo Zakes
# 19.06.2017 ob 06:39
Odprem zavihek Slovenija, me pa pričaka na vrhu članek z naslovom:
Življenje na podeželju v BiH-u: lepe vasi (lepo) umirajo

A to še komu kaj pove?
TellingTheTruth
# 19.06.2017 ob 07:23
Jaz vem kje je dosti bosancev ki bi jih lahko preselili v te vasi in bi s tem resili problematiko praznjenja. Zdaj pa ne vem ali je na to impliciral tudi novinar. Glede na to da je clanek v kategoriji slovenija?
penzl
# 19.06.2017 ob 07:52
Saj je težko življenje, ne rečem. Ampak, a smo jim mi krivi? Ne vem kaj naj bi bil namen teh člankov. Revščina je povsod po svetu, tudi pri nas. Ravnotako bi lahko pisali o Bangladešu, Tanzaniji ali pa Bolgariji. Ne vem, a mogoče kdo po tiho pričakuje, da moramo mi poskrbeti za vse te nesrečne ljudi?
Banban
# 19.06.2017 ob 07:54
Takile clanki naj bi pomirili slovensko rajo, da ji u bistvu ne gre slabo. Vecinoma tudi socialno ogrozeni revezi dobijo zdravila. A vidite, kako fajn se mate u resnici?
anny22
# 19.06.2017 ob 07:53
Naredili so napako, ker so se preselili nazaj v Bosno. Če bi sin dobil slovensko državljanstvo, bi se lahko tudi vpisal v šolo in delal vsaj preko servisa. Starša sta ostala v nekem drugem svetu...

Z Bosno kot tako je konec. Država ne funkcionira, mladi se izseljujejo, Arabci jih bodo pokupili za drobiž. Praznih džamij je že pet na vsakem koraku. Ja zaman so se borili za državo in to boli.
bayernkini
# 19.06.2017 ob 07:50
Uvoz -Izvoz
Statistika pove vse
Balkance v SLO ..
Slovence ven i..
Krog sklenjen !
el CARTEL
# 19.06.2017 ob 08:50
Ne razumem zakaj južnjaki hodijo v Slovenijio če so v zahodni evropi 3x večje plače?

verjetno (predvidevam) je na zahodu težje dobiti vizo.

ni se zastonj tanja fajon hvalila, da ji je največji uspeh politične kariere to,d a je zrihtala vizumsko liberalizacijo za albance.

zato pa danes srečujem albanske otroke, ki mi povsem mirno povedo,d a ne govorijo slovensko (kako hodijo v šolo tu, ne vem - so namreč stari vedno od 8-12 let).

očitno je nekomu v interesu, da spušča ogromno ljudi v to našo državo.
slovenija naj spomnim ima še vedno 100.000 uradno prijavljenih brezposelnih. pa še več jih je. ampak važno da uvažamo delovno silo
Binder Dandet
# 19.06.2017 ob 08:10
@barezi:
"Ne razumem zakaj južnjaki hodijo v Slovenijio če so v zahodni evropi 3x večje plače?"

1) Mi smo zanje zahodna evropa.
2) Pri nas imajo veze in poznanstva. žal jih te veze in poznanstva večinoma nategnejo.
artoum
# 19.06.2017 ob 07:00
ali pa, da je za nekatere Slovenija BiH.........
anny22
# 19.06.2017 ob 09:36
Lepota narave, zaloge surovin in rodovitna zemlja ne pomenijo NIČ, če ni pameti, volje in sposobnosti. V naslednjem stavku bom prototip fašista, zato občutljivi tu raje prenehajte brati...Rodezija je bila pod strašnim kolonialnim škornjem 250.000 belcev žitnica Afrike, imenovana tudi košara kruha. Pridelali so toliko hrane, da niso imeli kam z njo...Današnji Zimbabve, ki obsega isto ozemlje, je stalni prejemnik humanitarne pomoči v hrani od EU in ZN. Nemčija je bila po 2. svetovni stolčena do tal, moški pobiti ali ujetniki, milijoni nemških manjših po celotni Evropi izgnani; v samo nekaj letih so obnovili in zagnali proizvodnjo (in državo!) na predvojno raven, ki so jo kmalu presegli. Da ne bom zgolj bela supremacistka...Japonci so po obdobju edo, ko so se povsem zaprli pred zahodimi vplivi, v času ene same generacije skočili iz srednjeveške v visoko tehnološko družbo. Fazo industrializacije so kar preskočili.

Kultura in dovolj velik odstotek pametnih ljudi v družbi sta odločilna za nastanek in obstanek blaginje.
Canis.Lupus
# 19.06.2017 ob 08:20
Država brez prihodnosti. Bogataši iz BV, bodo vse pokupili za male pare. :(

Vsekakor pa novica ne spada Pod Slovenija, ampak pod Svet. Ali pa jaz slabo razumem, kaj se vodi pod Slovenija ...
barezi
# 19.06.2017 ob 07:54
Ne razumem zakaj južnjaki hodijo v Slovenijio če so v zahodni evropi 3x večje plače?
robijehud
# 19.06.2017 ob 10:00
Zmeraj redkeje se oglašam na tem portalu, toda zdaj sem res hud: Prispevek o BiH ne more in ne sme biti pod zavihkom Slovenija! Dajte uredniki tega portala malo poškiliti tudi nanj in stvari postaviti v normalne okvirje; zato vas prisiljeno obvezno plačujemo! Hvala!
xes
# 19.06.2017 ob 08:33
barezi: Ne razumem zakaj južnjaki hodijo v Slovenijio če so v zahodni evropi 3x večje plače?

Pa sej hodijo... pri nas pač pristanejo tisti, ki se niso sposobni naučiti kakšnega tujega jezika.
heron
# 19.06.2017 ob 08:18
Življenje na Slovenskem podeželju je zelo lepo,pa je treba delat tud. Kolk novinarjev to izkusi?
FancyBoy
# 19.06.2017 ob 08:02
Kot drugo pa ja...pripravlja se teren za priznavanje manjšin iz držav bivše Juge.
samogledam
# 19.06.2017 ob 09:39
Ljudje sami ustvarjajo blaginjo ali pa revscino !
grapar
# 19.06.2017 ob 07:56
Sam razumem članek tudi kot sporočilo, kaj prinese nestrpnost in posledično vojna z vsemi pritiklinami vred. Primerjati BIH in Slovenijo v smislu bede je najmanj neokusno in patetično. Pred kratkim sem potoval po Korziki in videl cene paradižnika iz Francije ki dosega 5 EUR/kg holandska plastika pa 3 EUR/kg in oboje se prodaja. Ali je bosanski paradižnik 10x slabši? Ni je pa življenjski standard vsaj 10 x nižji in kdo razen avanturistov danes potuje po BIH, ki je v zelo slabi mentalni in fizični kondiciji. Drug članek piše o investicijah na Hvaru v katerih bodo bivali Pitti in Messiji in se sončili na zasebnih plažah v dremali pregrešno nobel bajtah. Tudi hedonizem ima temno plat in čeprav vsi upamo da se ne bi prikazala se bo in potem zopet sledi Bosna. V Srbiji premožni od nafte prepojeni Arabci kupujejo zemljo in vodne vire?? Ali le Alah ve zakaj? In sedaj smo tu mi za nekatere komentatorje v bedi živeči Slovenci. Ali bi mož iz gornjega članka lažje živel, če bi paradižnik prodajal po 1,5 marke in ali bi bil Slovenec vesel dobrega paradižnika po 2 marke (1 EUR)?? Verjetno je odgovor pritrdilen a se račune izide vsaj ne za posrednike in tudi ne za vse potrošnike, ki jim je več do paradižnika ki je lepega izgleda, ki ima okus po vsem drugem kot paradižniku in je poceni tako da ni problem če ga pol vržeš v smetnjak, kajti na kompostu ti tako pomori vse črve. In sedaj smo zopet pri vprašanju oblike in vsebine.
MZ
# 19.06.2017 ob 10:16

oziris.va
# 19.06.2017 ob 09:06

Balkan propanda. Vsak teden. Počasi že vsak tretji dan.

BiH je še ena od zavoženih držav. Ljudje pa, namesto, da bi nekaj ukrenili, da bi se stanje vsaj malo spremenilo, raje bežijo ven.

Tako se ne bo nič spremenilo. Oziroma bo: še tisto/e državo/e bodo lepo počasi in postopoma uničili, kamor "prebegnejo".


S tem komentarjem se strinjam...sploh, ker ga lahko apliciramo tudi na Slovenijo. Tiste, ki bi lahko kaj spremenili na bolje, najraje pohodimo, kar je tudi eden glavnih razlogov, da taki bežijo v tujino. Prej ali slej se bomo morali zavedati dejstva, da je država naša, in ne od skorumpiranih elit, pa bo hitro marsikaj drugače.
oziris.va
# 19.06.2017 ob 09:06
Balkan propanda. Vsak teden. Počasi že vsak tretji dan.

BiH je še ena od zavoženih držav. Ljudje pa, namesto, da bi nekaj ukrenili, da bi se stanje vsaj malo spremenilo, raje bežijo ven.

Tako se ne bo nič spremenilo. Oziroma bo: še tisto/e državo/e bodo lepo počasi in postopoma uničili, kamor "prebegnejo".
full_house
# 19.06.2017 ob 08:22
p.s.

Prilagam članek Luke Lukiča, če ne znate uporabljati 'išči':

http://www.rtvslo.si/slovenija/nepremost
ljivi-rob-plocnika-predsodki-tabuji-in-nalezljiv-optimizem/319202

http://www.rtvslo.si/slovenija/na-koncu-svoj-smisel-vidijo-le-se-v-crtici-sladoleda/335484

http://www.rtvslo.si/slovenija/reportaza-iz-hospica-zivljenje-je-skrivnostno-in-taksno-ostane-vse-do-konca/344982
full_house
# 19.06.2017 ob 08:19
Nekateri komentatorji ste res butasti.

Avtor članka je napisal serijo člankov iz Bosne - tako kot je pred tem napisal serijo člankov o ljudeh s socialnega dna v Sloveniji, pa vam to tudi ni bilo všeč, ker je bojda promoviral lenuhe, brezdelneže, prostitutke itd.
bayernkini
# 19.06.2017 ob 13:57
Mogoče je namen tega prispevka da povabijo vse boge Bosance v Slovenijo jim ponudijo socialko stanovanja do konc življenja ..
srdjan
# 19.06.2017 ob 11:07
@barezi: "Ne razumem zakaj južnjaki hodijo v Slovenijio če so v zahodni evropi 3x večje plače?"
@Bendar 1) Mi smo zanje zahodna evropa. 2) Pri nas imajo veze in poznanstva. žal jih te veze in poznanstva večinoma nategnejo.

Tujec ovde, južnjak:) brez poznanstva.

Slovenija je optimalna kombinacija "normalneg" življenja, funkcionalne države, čudesne narave, geografske lokacije, prijaznih ljudje in, seveda, jezična barijera je manjha. Na veliko seznami "best countries in the world for X" Slovenija je pri vrhu, z razlogom.

Kao software developer v Avstriji, Nemčiji... bi imal absolutni iznos plače višji, ampak bi izgubil veliko prednosti Slovenije.

Pri službi na spletu govorimo angleški, doma srbski, pa se opravičujem za še slabu slovenščinu. Bude bolje. ;)
megacar11
# 19.06.2017 ob 10:04
Koga briga kako je v Bosni,sej jo mamo že tukaj dosti(preveč).
dimitri7
# 19.06.2017 ob 09:01
Fijuu,dobro da je to samo v BIH drugod po svetu pa sploh ni revscine.
FancyBoy
# 19.06.2017 ob 08:00
Mogoče v prihodnje o tem, kako naši ljudje životarijo, da ne bo skoz Jugo problematika.

Malo že pretiravate.
NoriGoban
# 19.06.2017 ob 17:49
"Ne razumem zakaj južnjaki hodijo v Slovenijio če so v zahodni evropi 3x večje plače?"

To je pa zelo enostavno! Ker ne znajo tujih jezikov! V Sloveniji se znajdejo z bosanščino! V Avstriji pač ne!
el CARTEL
# 19.06.2017 ob 08:46
"Nisem mogel verjeti, da se to lahko dogaja v Sloveniji. Saj ste vendar del EU-ja, saj ste vendar urejena država.

precej naivno razmišljanje.
naj nekdo tem tujcem pač sporoči, da država tudi tukaj ne deluje ter da jih bodo imeli za poceni sužnje - ki jih očitno sploh ni potrebno plačevati.

država to očitno ne samo dovoli ampak tudi podpira.
LepiVidek
# 19.06.2017 ob 20:08
Tile jugonostalgični Slovenceljni hodijo vedno in edinole k Srbom, ki so med vojno zaradi strahu zapustili Slovenijo ali pa so šli v srbsko vojsko in upali, da bodo v vojnem pustošenju lahko še kaj ukradli in tako na tako zavržen način izboljšali svoje gmotno stanje.

Rad bi še opozoril, da je bila Banja Luka pred vojno oz. pred potresom leta 1969 večinoma poseljena s Hrvati in Muslimani (tam je bilo kar 18 muslimanskih molilnic). Potem pa je jugoslovanska oblast začela s svojo "ekonomsko politiko" in začela tja masovno naseljevati pravoslavni živelj z okoliških hribov - t. i. hribovcev, ki mesta prej še nikoli niso niti videli, kaj šele poznali. Današnja Banja Luka je tako res postala vas, saj so jo tudi po vojni naselili zločinci imenovani z veliko črko Č. Naj vam ne bo žal teh ljudi. Vsi ostali so bili pregnani. Skrbite raje kaj se je zgodilo s pregnanimi. Katastrofalno neveden pisec članka. Pričakoval sem vsaj malo poznavanja zgodovine in dejstev, ne pa takšne ignorance. Verjamem, da se bo v Guči pisec dobro počutil. Obnovite si tudi znanje o Gavrilu Principu.
qayxc
# 19.06.2017 ob 12:22
Žalostne stvari, ne privoščim jim tega, ampak žalostno je tudi, da delavci ki pridejo v Slovenijo iz BH in od drugod ne rabijo preizkusa znanja Slovenščine, potem pa prideš na gradbišče ali pa na železnico in se v Slovenščini sploh ne moreš sporazumeti, pa, da ne govorimo o mesarjih v TUŠ-u, ki so zadnje čase skoraj vsi uvoženi (trgovec, ki ne zna Slovensko."groza!") in o tem, da s to uvoženo delovno silo nižajo ceno dela v SLO. Potem pa še poslušaš, kako smo Slovenci "glupi" in je naša država "nikakva". In, da ne bo pomote, za te stvari niso krivi Bosanci ali kdo drugi, ampak kar mi sami!
Karantanc+
# 19.06.2017 ob 11:12
Sama propaganda. Čez vrh glave vas imam. Ja, ti ljudje so bogi, a to ne pomeni, da moramo zdaj mi bit neki supermeni, odrešitelji. Ne moremo, kapiš?!
heron
# 19.06.2017 ob 10:55
Kdaj se bodo velumni novinarji sprehodili pa prelepi Sloveniji ,podeželju Slovenije,da vidijo še kaj drugega kot Ljubljano in pa države bivše Juge? Da bodo videli kakšne reveže imamo v Sloveniji,ampak vztrajajo in ne dajejo Slovenske zemlje drugim,čeprav se tudi to dogaja že? Kdaj bodo prikazali in pokazali povsem izmučene obraze žensk in moških ,ki garajo vsak dan da preživijo? Kjer ni primerne strehe,v velikih krajih niti pitne vode,asfalt je pobožna želja,...? Kako me to jezi.
Lovec
# 19.06.2017 ob 10:46
Zakaj je ta članek pod rubriko Slovenija?
neznanka
# 19.06.2017 ob 10:38
Upam, da je fantu, ki se uči za varilca, novinar dal podatke o Akrapovečevem podjetju iz Črnomlja, ki išče delavce. Če ni, naj napako popravi. Če bi bila jaz novinar, bi kontaktirala Akrapoviča in fantu pomagala, kolikor bi lahko.
mataj-finance
# 19.06.2017 ob 09:19
Srbija in Hrvaška izgubljata prebivalstvo bistveno hitreje kot Bosna. V Bosni se je upad prebivalstva, kot kaže, stabiliziral in to kljub temu, da ima še manjšo nataliteto kot Slovenija. Vsi, ki so se lahko izselili, so se.
frlekin
# 19.06.2017 ob 08:09
Kar nekaj je delovnih mest, kjer je OŠ dovoljšnja izobrazba. Tako da verjetno je problem kje drugje, predvidevam, da v popolnem neznanju slovenskega jezika ali kaj podobnega.
dren111
# 19.06.2017 ob 07:07
a tistega o biševu ni več?
Titomir
# 19.06.2017 ob 13:50
Zakaj je ta rubrika pod Slovenijo namesto pod Svet? od kdaj je Bosna slovenija ???
kazam123
# 19.06.2017 ob 11:49
Kakšno naklučje. Ravnop včeraj smo bili na sprehodu po Štepanjskem naselju v Ljubljani in me je ravno to presenetilo, da sem celo pot slišal samo jezike bivše juge. Zdaj ne ne vem ali smo samo slovenci tako tihi ali pa se je res zamenjalo prebivalstvo? Vsi bi šli radi bolj na sever očitno.
samuelcek
# 19.06.2017 ob 09:52
Bošnjaki bodo kmalu postali uradna manjšina v SLO in potem bomo lahko izdatneje financirali nerazvita področja v BiH.

Sedaj je čas, da pokupimo nepremičnine v BiH, cene so smešno nizke, naložba pa imenitna za izmikanje davkom.
Rok Snežić press
nikoli
# 20.06.2017 ob 07:17
Dokler se bodo samo po svetu guncali bo doma tako kot je. Na ta način se revščine ne da sanirati.
KunteKinte
# 19.06.2017 ob 19:11
Takih zgodb je malo morje.. bosanci veliko delajo po slovenij in mislim da so trenutno najbolj primerna delovna sila ..zakaj.. relativno hito se vklopijo v okolje.. vzdrzujejo stiki z bosno.. vsak vikend gredo domov..
Od balkanskih narodov o najbolj za slovnijo problematični albanci..kot delavci.. enostavno po določenem časovn obdobju zahtevajo združitev družine..poleg tega imajo vioko rodnost..

Iskoriščanje delavcev.. tukaj je stvar napačno predstavljena... v Sloveniji bi morali imeti nulto toleranco za kršenje slov3nskih zakonov.. pa n glede a je to neki gazda..makedonec..bosanec.. al pa slovenec.. Bavčar...zidar.. tolšakova.. Črka zakona mora biti sveta za vse.. in dokler se volilno telo tega ne bo zavedalo ..tukaj bomo plačevali visoko ceno za te napake..
ni toleranc.e.ni pomembno a je levi..desni..želeni..rdeči..črni..zgo
rnji..spodnji... seveda tukaj pogrešam malo več aktivnosti slovenske države.. večjo aktiviranost inšpekcijskih sluzb...tožilstva..policiji.. Doskrat se srečujem da uradni organi voje delo opravljajo nekakovostno..tako rekoč z levo roko
vnk
# 19.06.2017 ob 08:35
Joj Lukic , zakaj ne ostanes dol v Bosni. Ne morem verjet, da tole prisilno placujemo.
Korošec
# 19.06.2017 ob 16:43
In zakaj je tale članek pod rubriko Slovenija? Se je vaš novinar spozabil?
bayernkini
# 19.06.2017 ob 08:59
Tudi mene to moti - jaz bi naredil rubriko Jugoslavija, pa bi najbrž desničarji doživeli infarkt.

Juga odlična tema sem takoj za ..
full_house
# 19.06.2017 ob 08:56
vnk
Joj Lukic , zakaj ne ostanes dol v Bosni. Ne morem verjet, da tole prisilno placujemo.

Kaj te moti? Da piše o revežih?
Adi H.
# 19.06.2017 ob 08:42
Res nekaterim dela domišljija, ko vidijo v takšnih člankih reklamo za Jugoslavijo, torej tudi za Tita, s tem pa nevede sami po sebi delajo reklamo za bivšo jugo. Celo Jeleno Aščič vidijo kot sovražnico, pa sem prepričan, da prispevki v njeni oddaji temeljijo na resnici. In hvala bogu za takšne novinarje, ki niso v službi elite, ter opozarjajo na grdobije, ki se dogajajo v tem krivičnem svetu, kjer je na eni strani blišč in na drugi beda.
Kazalo