Vlada bo vztrajala pri enotnem sistemu plač. Na konferenci za novinarje so pojasnili, da bo masa plač za pravosodje po novem enaka, manjša bo plačna osnova, ki pa bo navzgor kompenzirana z dodatki za delovno uspešnost, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju sodnih zaostankov.

Ob tem se pojavljajo pomisleki. Dodatki za delovno uspešnost bodo od zdaj v pristojnosti predsednikov sodišč, poglavitno merilo pa naj bi bil obseg sodniškega dela, kakovost posameznih odločitev pa bo težko preverljiva. Predstavniki sodstva in pristojnih ministrstev ustavno sodišče pozivajo k prednostni obravnavi o ustavni skladnosti novih plačnih določb.

Sporna določila
Določila med drugim znižujejo dodatek k sodniški plači za delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka plačne osnove za leto delovne dobe, s čimer bodo prikrajšani predvsem starejši in bolj izkušeni sodniki.

Po mnenju Franca Testena, predsednika vrhovnega sodišča, je znižanje sodniških plač nesprejemljivo in v nasprotju z ustavno zapovedano sodniško neodvisnostjo. Sodniško društvo je zato na ustavno sodišče podalo zahtevek za zadržanje izpodbijanih določb.

Testen je obenem zavrnil namige o morebitni stavki sodnikov, kolege pa pozval k izključno pravnim poskusom preprečevanja izvedbe reformnih določil. Po njegovih besedah bi bilo drugačno ukrepanje nedopustno.

Minister Virant podobnih zahtev zaposlenih v drugih javnih sektorjih ne pričakuje in opozarja, da bi imelo drobljenje javnega plačnega sistema s posebnimi zakoni ali kolektivnimi pogodbami resne javnofinančne posledice. Prvi obračun učinkov določb, če jih ustavno sodišče ne bo spoznalo za sporne, bo znan najkasneje čez tri mesece.